zapuščen (8)

1. zapuščę́nčič, m. die Waise, C.
2. zapuščę́nəc, -nca, m. der Verlassene, Mur.; ein verwaister Knabe, Cig.
3. zapuščenína, f. eine verlassene, verödete Gegend, C., Zora.
4. zapuščénje, n. 1) das Verlassen: die Räumung, Cig.; — 2) z. v dedino, die Vererbung, Cig.
5. zapuščę́nka, f. die Verlassene, Mur.; ein verwaistes Mädchen, Cig.
6. zapuščénost, f. die Verlassenheit.
7. 2. nósəc, -sca, m. der Träger; — der Todtenträger: jokaje je šla reva zapuščena za nosci, Ravn.
8. zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani