zapoditi (4)

1. zapodíti, -ím, 1) vb. pf. verjagen, fortjagen; z. koga kam; z. tuje svinje; z. koga od hiše kakor psa; — z. v beg, in die Flucht schlagen, Cig., Jan., nk.; — z. se v koga, v kaj, auf jemanden, etwas losstürzen, Cig.; z. se za kom, jemandem nachstürzen, Kr.- M.; — zapojen je = govori tako naglo, kakor bi ga kdo podil, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) schleudern: kamen z., z. komu kaj pred noge.
2. 1. bẹ̑g, m. die Flucht: v beg se pustiti, die Flucht ergreifen, Trub., Dalm.; nav.: v beg se spustiti; tudi: v bege se spustiti, Nov.- C.; na begih biti, im Begriffe sein zu entfliehen, Fr.- C.; na begu, flüchtigen Fußes, Cig.; obrniti se v beg, sich zur Flucht wenden, Cig.; v beg pripraviti, Meg., v beg zapoditi, in die Flucht schlagen, Cig.
3. ocẹ̑pək, -pka, m. der Knüttel, Cig., Jan., Erj. (Torb.); palice, ocepki, gorjače mu (oslu) plešejo po grbi, Vod. (Izb. sp.); zapoditi koga s polenom ali ocepkom v roci, Levst. (Zb. sp.).
4. sovrȃžnik, m. 1) der Feind; sovražnika iz dežele zapoditi; sovražnike si delati; sovražnik ženstva biti; smrtni, naglavni s., der Todfeind, Cig., Jan.; — 2) ein Stückchen aufgerissener Haut über der Nagelwurzel am Finger, das Nagelstroh, Cig., Dol.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani