zapet (25)

1. zapetáč, m. der Nachtreter, C., Nov., ZgD.; — der Anhänger ( zaničlj.), Cig.
2. zapę̑tək, -tka, m. der Stiefelabsatz, Mur., Danj. (Posv. p.).
3. zapẹ́ti, -pójem, vb. pf. 1) zu singen anfangen, anstimmen; z. pesen; zapoj mi kaj! sing mir etwas vor! — aufkrähen ( v. Hahne): petelin je trikrat zapel; — ertönen; zvon je zapel, struna je zapela; — 2) durch Singen um etwas kommen, versingen: z. kosilo, Cig.
4. zapę́ti, -pnèm, vb. pf. zuhefteln, zuknöpfen; srajco, suknjo, hlače si z.; z buciko z., zunadeln, Cig.; z verižico z., zuketteln, Cig.; remen si z., den Riemen zuschnallen; — ( fig.) nebo se zapne, der Himmel umwölkt sich, nebo je zapeto (ist umwölkt), C.; gora je od megel zapeta (in Wolken gehüllt), C.; s kljuko z., verhaken, Cig.; z. se, sich verhäkeln, Cig.; hangen bleiben, Jan., Svet. (Rok.); za golenico sem se zapel ob tisto mejo, Jurč.; — ( fig.) z. se za kaj, sich auf etwas caprizieren, es haben wollen, Cig.
5. zapetljȃj, m. der Knopf an einer Kleidung, Bes.; haljina z bakrenimi zapetljaji, SlN.
6. zapetljáti, -ȃm, vb. pf. 1) mit einer Schleife, Schlinge, Masche zubinden, Cig.; — 2) mit Hefteln zuschließen, zuhefteln, Cig., Jan., C.; zuhäkeln, Cig.
7. 1. zapę̑tnica, f. die Heftel, M.
8. 2. zapę̑tnica, f. die Nachtreterin, die Nachfolgerin ( zaničlj.), Cig.
9. 1. zapę̑tnik, m. der Knopf am Hemde (?), Cig.; — das Knopfloch, C.
10. 2. zapę̑tnik, m. 1) der Nachtreter, der Nachfolger ( zaničlj.), V.-Cig., Cig. (T.), Nov.; — 2) das Fersenleder am Schuh, C.; pl. zapetniki, die beiden Fersenlederstücke an einem Paar Schuhe, (zápetniki) jvzhŠt.; — der Fersentheil des Holzschuhes, V.-Cig., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
11. zapetnják, m. das Fersenleder, vzhŠt.- C.
12. zapę̑tost, f. die Zugeknöpftheit ( fig.): politična z., Nov.
13. zapetováti, -ȗjem, vb. impf. auf der Ferse nachfolgen: z. komu, V.-Cig.
14. mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič ( Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.- C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
15. mı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.
16. odpę́ti, -pnèm, vb. pf. 1) o. kar je napeto: abspannen, entspannen, Cig., Jan., Cig. (T.); struno o., Cig.; — 2) o., kar je zapeto: aufknöpfen, aufhefteln; o. si suknjo, zaponko o.
17. oglàv, -gláva, m. 1) der Fußrist, der Oberfuß, ogr.- C.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.- C.; (usnje) prirezavati za sare, podmete, za oglave, zapetke, Danj. (Posv. p.); — 3) die Pferdehalfter, Cig., BlKr.
18. posnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) von der Oberfläche wegnehmen: abschöpfen; p. smetano, pene, tolščo; p. mleko, die Milch abrahmen; posneto mleko, abgeschöpfte, abgerahmte Milch; — wegraffen: posvetne razlake nas v pogubljenje s svojimi valovi posnamejo, Ravn.- Valj. (Rad); — fechsen: s te njive sem letos prvič posnel, Lašče- Erj. (Torb.); — abheben ( z. B. Karten im Spiel), Cig., Jan.; — rob, ogle p., abfassen ( z. B. mit dem Hobel), Cig.; postranske veje z ostrim nožem gladko p., Pirc; mrvico mrtvega roga (na kopitu) p., Levst. (Podk.); p. suknjo, den Rock beschneiden, Cig.; voda je breg posnela (hat abgespült), Cig.; — entnehmen: iz tega lahko posnamemo, Ravn.- Valj. (Rad); iz tvojega pisma sem posnel, Cig., nk.; — einen Auszug machen, excerpieren, Cig., Jan.; — zusammen fassen, p. jedro, najimenitniše reči, Cig.; — abstrahieren, Cig., Jan.; posnet, abstract, C.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan., nk.; — nachahmen, Dict.; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet', Vod. (Pes.).
19. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
20. zadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) = zadelati: razpokline z., Bes.; — suknjo z. (= zapeti), Rez.- C.; — 2) verlegen: z. kaj med šaro, Cig.; — 3) verthun, vergeuden, Meg., Dict., Cig., M., Svet. (Rok.); z. veliko denarjev, darove, Krelj; z. život in blago, Dalm.- C.; vse je zadejal, Jap. (Sv. p.); razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
21. zapẹ̑njati, -am, vb. impf. ad zapeti, (-pnem); zuhefteln, zuknöpfen, zuschnallen; obleko, remen, pas si z.
22. zapentljáti, -ȃm, vb. pf. zuhefteln, zuhäkeln, Jan.; (zapenkljati) Cig., Jan., M.; — pogl. zapetljati.
23. zapẹ́vati, -am, vb. impf. ad zapẹ́ti, Cig.
24. zapopẹ́vati, -am, vb. pf. = zapeti: kokoti so zapopevali, Mik.
25. zaprę́či, -prę́žem, vb. pf. 1) = upreči, einspannen, anspannen; zaprezi! einspannen! — 2) = zapeti, zuknöpfeln: z. suknjo, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani