zanesljiv (15)

1. zanesljìv, -íva, adj. 1) nachsichtig, Jarn.; langmüthig, Cig.; — 2) verlässlich, zuverlässig; z. služabnik, zanesljivo poročilo.
2. zanesljívost, f. 1) die Nachsichtigkeit, Jarn.; — 2) die Verlässlichkeit, die Zuverlässigkeit.
3. neprizanesljìv, -íva, adj. unnachsichtlich, unnachgiebig, Cig., Jan.
4. nezanesljìv, -íva, adj. unverlässlich.
5. nezanesljívost, f. die Unverlässlichkeit.
6. prizanesljìv, -íva, adj. nachsichtig, langmüthig, schonend.
7. prizanesljívost, f. die Nachsichtigkeit, die Langmüthigkeit, die Schonung.
8. nezanésən, -sna, adj. = nezanesljiv, Jan.
9. prešušiti, -im, vb. pf. (?) die Ehe brechen, Guts. (tudi: prešuštiti (?), Guts., Mur.); — nezanesljiva beseda.
10. prizanášən, -šna, adj. = prizanesljiv: Bog je p., Ravn.
11. prizanȃšljiv, adj. = prizanesljiv, Jan., C., Jurč.
12. prizanȃšljivost, f. = prizanesljivost, Jurč.
13. prizanésən, -sna, adj. = prizanesljiv, Mur., Jan.
14. zanašljìv, -íva, adj. 1) nachsichtig, Mur.; — 2) = zanesljiv, zuverlässig, verlässlich, Mur., Cig.; — 3) vermessentlich, Mur., vzhŠt.- C.
15. zanésən, -sna, adj. = zanesljiv, Jan. (H.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani