zahod (25)

1. zahòd, -hǫ́da, m. 1) der Untergang (der Sonne): solnčni z.; — der Westen; proti zahodu; — 2) der Irrgang, die Verirrung, Cig.; — die Abschweifung, die Episode, Cig. (T.); — 3) der Umweg, Cig. (T.), Mik.; v zahod biti, abwegsam, abgelegen sein, Cig.; ta pot je preveč v zahod, BlKr.- C.; četrt ure v zahod, BlKr.; — 4) die Retirade, der Abort, Dict., V.-Cig., C., Erj. (Min.), DZ., Nov., Levst. (Pril.), Zora; — 5) die Einkehr: zahod imeti kje, t. j. imeti znance ali prijatelje, h katerim more človek potujoč zahajati, Dol.; sploh = kraj, kamor kdo zahaja, C.; tja je imel zahod ves ta čas = tja je zahajal, Let.; ako boš imel kaj zahoda v trg, wenn du einen Gang nach dem Marktflecken haben wirst, Svet. (Rok.); — kraj, kamor divjačina rada zahaja, das Lager (des Wildes), Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Zuflucht: z. pravici, SlN.; — tudi: záhod, -hǫ́da, Valj. (Rad), Dol. in záhod, ogr.- Valj. (Rad).
2. zahǫ̑dək, -dka, m. der Abweg, der Irrweg, Cig., Jan.; — der Fehltritt, Cig., Fr.- C.
3. zahǫ́dən, -dna, adj. 1) westlich, West-; zahǫ̑dna meja; — 2) episodisch, Cig.; excursiv, Cig. (T.); — 3) zahodno mi je = v zahod mi je, es ist mir abwegsam o. aus dem Wege, Cig.
4. zahodíšče, n. der Westpunkt, der Abendpunkt, Cig. (T.), Jes.
5. zahóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) zutreten: krtino z., durch Treten eben machen, Cig.; — 2) durch Herumgehen verlieren, verwandern, Mur., Cig.; leto sem zahodil, M.; čas, dan z., ogr.- Let.; — tele z.: krava je tele zahodila, ako ga nema v tretjem letu, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) z. se, sich verirren, M.; — 4) einen Gang machen: nekam sem bila zahodila, jvzhŠt.
6. zahodljìv, -íva, adj. irrgängig: z. vrt, ein Irrgarten, Guts.- Cig.
7. zahǫ̑dnica, f. 1) der Fußsteig, Valj. (Rad); — 2) = krava, ki je tele zahodila, Tolm.
8. zahǫ̑dnik, m. der Westwind, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
9. zahodnják, m. 1) = zahodnik, Cig., C., Vrt.; — 2) der Irrgarten, das Labyrinth, Cig., Jan.; — 3) der Leibstuhl, DZ.
10. jugozahòd, -hǫ́da, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.).
11. jugozahǫ́dən, -dna, adj. südwestlich, Jan., nk.
12. jugozahǫ̑dnik, m. der Südwestwind, Jan.
13. sẹvernozahǫ́dən, -dna, adj. = severozahoden, Jan.
14. sẹverozahòd, -hǫ́da, m. der Nordwesten, Jan., Cig. (T.), nk.
15. sẹverozahǫ́dən, -dna, adj. nordwestlich, Cig., Jan., nk.
16. sẹverozahodnják, m. der Nordwestwind, Cig.
17. mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
18. sẹdálọ, n. 1) das Gesäß, der Hintere, Mur., Cig., Jan., nk.; z bičem je udrihal po ovčarjevem sedalu, Jurč.; — 2) das Ding, worauf man sitzt, der Sitz, Cig., Jan., C.; na prvih sedalih pri večerjah sedeti, Trub. (Post.); der Sitz in einer Sänfte, Dalm.; voz z dvema sedaloma (zweisitzig), Cig.; — der Schlafort der Hühner, C.; — die Schiffsbank, Cig.; — zahodno s., der Leibstuhl, Levst. (Pril.).
19. sẹverozapádən, -dna, adj. = severozahoden, Jan., nk.
20. 2. shòd, shǫ́da, m. 1) der Sonnenaufgang: od shoda do zahoda, kajk.- Valj. (Rad); pogl. vzhod; — 2) eine Aufstiegbrücke an einer steilen Stelle, an einem Kohlenmeiler u. dgl., Gor.; nam. vzhod.
21. 2. topíti, -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.- C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.
22. zapádən, -dna, adj. 1) = zahoden, westlich, Jan., nk.; ( prim. zapad 1)); — 2) Zug-: zapȃdni most, die Zugbrücke, Pot.- Cig.; zapadna mreža, das Zugnetz, V.-Cig.; — 3) Verfalls-: zapadni rok, die Fallfrist, Cig., Jan., DZ., nk.; — 4) z. sneg, t. j. sneg, ki obleži, Kr.
23. zapadíšče, n. = zahodišče, der Abendpunkt, Cig. (T.).
24. zapȃdnik, m. 1) = zahodni veter, Zora; — 2) der Klinkenhaken, in welchen das Ende der Klinke fällt, Cig.; — 3) die Luftklappe vor der Öffnung des Blasebalges, die Sperrklappe, Cig.; — 4) ein größerer, auf dem Geleise eines Gebirgsweges liegender Stein, Dol.; — 5) = zapaden sneg, Dol.
25. zapadnják, m. 1) = zahodni veter, Cig. (T.); — 2) der Westeuropäer, C.; der Anhänger westeuropäischer Anschauungen, SlN.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani