zagorel (9)

1. zagorẹ̑ł, -ẹ̑li, f. der Fusel, h. t.- Cig. (T.).
2. zagorẹ̑łčək, -čka, m. 1) = podgorelček, Burg. (Rok.); — 2) die Kohlrose, Gor.
3. zagorẹ̑łəc, -łca, m. 1) = slegur, die Steindrossel, Dol.; — 2) eine Art Hummel, M.
4. zagorẹ̑łka, f. die Brünette, Cig.
5. zagorẹ̑łkast, adj. etwas von der Sonne gebräunt, Mur.
6. zagorẹ́lost, f. die brünette Farbe, Cig.; — die Glutröthe, Cig.
7. čadána, f. koza zagorele dlake, Podmelci- Erj. (Torb.).
8. čádav, adj. rußfarben, Jan.; č. lešnik = zagorel l., von der Sonne verbrannt, Notr.- Erj. (Torb.).
9. zagorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) anfangen zu brennen, Feuer fangen, Cig., Jan.; drva so suha, pa hitro zagori v peči, Dol.; — ( fig.) po meni je vse zagorelo (od strahu), es wurde mir heiß (vor Schrecken), Fr.- C.; — entbrennen, Jan.; z. v češčenju kakega svetnika, ZgD.; — 2) von der Sonne angesengt sich bräunen, Cig.; zagorel, sonnenverbrannt, gebräunt, brünett; zagorele barve; zagorel leščnik, grozd, Z.; — 3) v lica z., erröthen, Cig., Jan., Fr.- C.; zagorel, glutroth, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani