za (10205)

1. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
2. zaárati, -am, vb. pf. z. kaj, durch das Angeld sich den Kauf einer Sache sichern; z. koga, durch das Angeld jemanden zum Verkaufe verpflichten, Fr.- C.; z. se, das Angeld geben u. sich dadurch zum Kauf verpflichten, Polj.
3. zaȃre, f. pl. der Ackerrand, Fr.- C.; — prim. vzare.
4. zaȃrən, -rna, adj. zaarna cesta, der Feldweg, C.
5. zabȃdati, -am, vb. impf. ad zabosti; 1) hineinstechen, hineinstoßen; z. kaj v kako reč; — z. v koga (z besedami), sticheln, Erj. (Torb.); — 2) abstechen; telce, piščance z., Npes.-Vraz.
6. zabȃdava, adv. = zabadavo, BlKr.- DSv.
7. zabȃdavo, adv. = zastonj, umsonst, vergebens, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. badava.
8. zabájati, -jam, -jem, vb. pf. verzaubern, Mur., Glas.
9. zabaluštráti se, -ȃm se, vb. pf. im Reden etwas sagen, was man nicht sollte, sich verpuffen, (-bale-), Cig.; z. se v govorjenju, C.
10. zabarantáti, -ȃm, vb. pf. = barantaje zapraviti.
11. zabȃrati, -am, vb. pf. durch Nachfrage sich den Kauf sichern: dva prašička sem pri njem zabaral, Polj.
12. zabȃrvati, -am, vb. pf. verfärben, Cig.
13. zabásati, -bȃšem, vb. pf. verstopfen, zustopfen; — z. se, zu viel essen, Z.
14. zabȃva, f. 1) die Ungelegenheit, die Belästigung, die Behelligung, die Plage, Dict., C., Vod. (Izb. sp.); zabavo delati komu, jemanden belästigen, Krelj, Kast.; — das Hindernis, Cig.; na močvirju se ni bati prevelike zabave, Levst. (Močv.); da ne bom imel zabave, um nicht Anstände zu haben, Prim.; — die Neckerei, die Chicane, Cig., Jan., M.; fantje napravijo, kakor Dolenjci pravijo "zabavo" ali prepir, SlN.; zbadljive zabave, Levst. (Zb. sp.); — 2) (po drugih slov. jezikih) die Unterhaltung, die Kurzweile, Cig., Jan., nk.
15. zabȃvati, -am, vb. impf. unterhalten, nk.; — pogl. zabavljati 3).
16. zabávən, -vna, adj. 1) lästig, Dict., C.; ne bodi mi z.! Krelj; zabavno delo, eine lästige, zeitraubende Arbeit, Kras; — 2) (po drugih slov. jez.) kurzweilig, unterhaltend, Unterhaltungs-, Cig., Jan., nk.; zabavno smešen, drollig, Cig. (T.).
17. zabȃvica, f. dem. zabava 2): eine kleine Unterhaltung, Zora.
18. zabavíšče, n. der Unterhaltungsort, nk.; z. malim otrokom, ein Kindergarten, Cig. (T.), otročje (otroško) z., nk.
19. zabáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aufhalten, zurückhalten, Habd.- Mik.; delo jo je zabavilo dostikrat do kasne noči, LjZv.; — verweilen: z. se okoli česa, Cig. (T.); — 2) otroka z., das Kind besänftigen, stillen, M., Z.; — 3) z. se, sich zerstreuen, sich unterhalten, Cig., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
20. zabȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. = zalajati, Z., jvzhŠt.
21. zabavljáč, m. kdor zabavlja: der Glossenmacher, der Stänker, der Spötter, C., nk.
22. zabávljanje, n. 1) die Beschäftigung: sveto z., kajk.- Valj. (Rad); — 2) neckhafte Bemerkungen oder Ausstellungen; gorka ga je zgrabila nad Simeonovim nesramnim zabavljanjem, Ravn.; — 3) das Unterhalten, nk.
23. zabávljati, -am, vb. impf. ad zabaviti; 1) aufhalten, zurückhalten, jemandem (mit Fragen, mit Anliegen) lästig fallen: z. koga, C.; z. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen, C.; — Hindernisse bereiten, ungelegen sein, Dict.; deževje jim zelo veliko zabavlja, da grozdje ne zreja, Vrtov. (Vin.); — 2) neckhafte Ausstellungen, Glossen machen, stänken, Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; z. čemu, črez kaj, Cig., Kr.; z. na ženske, Jurč.; z. komu; mar bi pustil, da mi zabavlja? soll ich mich von ihm chicanieren lassen? Cig.; zabavljali so si, es sind Neckereien vorgefallen, Cig.; — 3) den Hof machen: z. žensko, Savinska dol.- DSv.; — unterhalten, amüsieren, z. se, sich unterhalten, (po drugih slov. jezikih), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
24. zabavljȃvəc, -vca, m. = zabavljivec 1), kdor zabavlja, Valj. (Rad).
25. zabavljíca, f. die Stichelrede, Cig. (T.); die Spottrede, das Spottwort, Nov.; — das Spottgedicht, die Satire, Cig., Jan., Cig. (T.); ein satirisches Epigramm, Jan. (H.).
26. zabavljı̑čar, -rja, m. der Satirenschreiber, Cig.
27. zabavljìv, -íva, adj. 1) lästig, Dict.; — 2) stänkerisch, händelsüchtig, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) satirisch, Cig., Jan., nk.
28. zabavljı̑vəc, -vca, m. 1) der Glossenmacher, der Stänker, Cig., Jan.; — 2) der Satiriker, Cig.; — 3) die Spottdrossel, Jan.
29. zabavljı̑vka, f. die Glossenmacherin, die Stänkerin, Jan.
30. zabavljívost, f. die Neigung zu neckischen Bemerkungen, Mur., Cig.
31. zabȃvnica, f. 1) das Unterhaltungslocal, Cig., Nov.- C.; — 2) der Schwank, Cig. (T.).
32. zabȃvnik, m. 1) der Unterhalter, Cig.; ( polj., rus.); — 2) das Unterhaltungsbuch; der Almanach, C., nk.
33. zabávnost, f. die Kurzweiligkeit, die Unterhaltlichkeit, nk.
34. zabavoljúbən, adj. Unterhaltung liebend, Cig.
35. zabavožéljən, -ljna, adj. unterhaltungssüchtig, Zora.
36. zabȃvščina, f. die Verlegenheit, C.
37. zabẹ́gati, -am, vb. pf. verlegen machen, Jan., C.; zabegan, verlegen, Cig. (T.).
38. zabẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. versagen: od samega strahu jej govor zabegne, da ni mogla ne besedice ziniti več, Kres.
39. zabeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. zu blöken anfangen, aufblöken, Cig.
40. zȃbẹł, -la, m. = zabela, Mur., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
41. zȃbẹł, -li, f. = zabela, Jan., Z., Gor.
42. zabẹ̑la, f. das Fett zum Schmalzen der Speisen; tudi: zȃbẹla, Valj. (Rad).
43. zabẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. weiß erglänzen, Jan. (H.).
44. zabẹlẹ́žati, -am, vb. impf. ad zabeležiti; anmerken: župan zglasbe zabeleža, Levst. (Nauk).
45. zabẹlẹžávati, -am, vb. impf. = zabeleževati: z. kaj v pratiko, Levst. (Nauk).
46. zabẹlẹ̑žba, f. die Anmerkung, die Aufzeichnung, die Notierung, DZ., nk.
47. zabẹlẹ̑žək, -žka, m. die Anmerkung, die Vormerkung, DZ., nk.; zabeležki, Notizen, nk.
48. zabẹlẹževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zabeležiti, nk.
49. zabẹlẹžı̑təv, -tve, f. die Vormerkung, nk.
50. zabẹlẹ́žiti, -ẹ̑žim, vb. pf. an-, vormerken, verzeichnen, notieren, Cig. (T.), nk.; (-biljež- Cig., Jan.).
51. zabẹlẹ̑žnica, f. der Vormerkschein, DZ.
52. zabẹlílọ, n. = zabela, C.
53. zabẹ́liti, -im, vb. pf. mit Fett abmachen; z. jed z maslom, svinjsko mastjo, oljem; — ein scharfes Wort sagen: kar ga bolj jezi, to mu zabelim, Levst. (Zb. sp.); z. jo komu, jemandem eine bittere Wahrheit sagen, Jan., Z.; — würzen ( fig.), V.-Cig.; govor z. z dovtipi, nk.
54. zabẹljávati, -am, vb. impf. = zabeljevati, C.
55. zabẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabeliti.
56. zaberáčiti, -ȃčim, vb. pf. verbetteln: z. vse svoje dni, Cig.
57. zabẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu toben anfangen, Cig. (T.); ( pren.) In divja bol, skrbi strašne Očetu v srcu zabesne, Greg.
58. zabę̑vkati, -am, vb. pf. zu belfern anfangen; aufbelfern.
59. zabẹ́žati, -ím, vb. pf. zu fliehen anfangen, Svet. (Rok.).
60. zabíčati, -am, vb. impf. ad zabičiti; = zabičevati, Levst. (Nauk).
61. zabičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabičiti; einschärfen, Levst. (Nauk), Jurč., nk.; nihče ne more dovolj z. v živo, es kann nicht genug darauf hingewiesen werden, Levst. (Močv.).
62. zabíčiti, -ı̑čim, vb. pf. einschärfen, Levst. (Nauk), Jurč., BlKr.; — (zabičila sem, ich habe mir es fest vorgenommen, Kop.).
63. zabijáč, m. der Rammbock, die Ramme, Jan. (H.).
64. zabijáča, f. der Weberschlagbaum, Cig., vzhŠt.- C.
65. zabíjanje, n. das Einschlagen: z. žrebljev.
66. zabíjati, -am, vb. impf. ad zabiti; einschlagen; žreblje v podplat, kole v zemljo z.; — zunageln, kište z žreblji z.
67. zabijȃvəc, -vca, m. = kdor kaj zabija, Cig.
68. zabı̑ngati, -am, vb. pf. zu schwingen anfangen (von einer pendelartigen Bewegung), V.-Cig.
69. zabingljáti, -ȃm, vb. pf. = zabingati, Zora.
70. zabíngniti, -bı̑ngnem, vb. pf. = zabingati, V.-Cig.
71. zabı̑t, f. das Stilleben, Cig. (T.).
72. zabítən, -tna, adj. = pozabljiv, C.
73. zábiti, -im, (zabǫ̑m, C.; zabǫ̑dem, Cig.), vb. pf. = pozabiti, Mur., Cig., Jan., Notr., Rož. ( Kor.)- Glas.; jaz tvoje postave ne zabim, Dalm.- C.; zábivši ("zabiš, zabiši"), aus Vergessenheit, C., BlKr.; (pravilno: zabı̑vši, Valj. [Rad]).
74. zabíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) hineinschlagen, einschlagen; žrebelj v steno, kol v zemljo z.; durch Einschlagen verschließen; sod (z veho) z., ein Fass zuspünden, zuschlagen; z žreblji z., zunageln, vernageln; kišto, krsto z.; z deskami z. kaj, etwas mit Brettern verschlagen; rov z., den Stollen verblenden ( mont.), Cig.; — zabit, vernagelt, borniert; — 2) einpauken, einprägen; v glavo komu z. kaj; — 3) verthun; ves denar z.
75. zabitljívost, f. die Vergessenheit, C., Krelj.
76. zabı̑tost, f. die Borniertheit, die Stupidität.
77. zabiváč, m. = pogonec, das Binderschlaghölzchen, C.
78. zabívati, -am, vb. impf. ad zábiti, -im; vergessen, C., Zora.
79. zablačávanje, n. die Verschlämmung: zasipanje in z. netrebljenih strug, Levst. (Močv.).
80. zablȃčenost, f. die Schlammigkeit, Cig.
81. zablátiti, -blȃtim, vb. pf. mit Schlamm o. Koth verstopfen, verschlämmen, Cig., Jan., Cig. (T.); z. se, verschlämmt werden, Cig.; zablačena struga, Levst. (Močv.); travniki so s peskom zablačeni (mit Sand verschlämmt), Cig.
82. zablebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) zu plappern anfangen; zablebetal je, es fuhr ihm das Wort heraus, Cig.; z. komu kaj, jemandem etwas zuplappern, Cig.; — 2) durch Plaudern versäumen oder verlieren: z. kosilo, čas, Cig.
83. zablẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. = obledeti, erblassen, Npes.-Vraz.
84. zablę́jati, -jam, -jem, vb. pf. zu blöken anfangen, aufblöken, Cig.; lisica zableje (= se zadere), Hal.- C.; — z. na koga, proti komu, jemanden anplärren, Cig.
85. zablẹ̀sk, -blẹ́ska, m. der aufleuchtende Schimmer, Cig.
86. zabləstẹ́ti, -ím, vb. pf. erglänzen, Levst. (Zb. sp.); — prim. blesteti.
87. zablésti, -blédem, vb. pf. 1) sich verirren, fehlen, Trub.- C.; = z. se: z. se s pravega pota, C.; — 2) verfaseln: z. čas, Cig.
88. zablẹ́ščati, -ím, vb. pf. erglänzen, Z.
89. zablískati se, -am se, vb. pf. aufblitzen, erblitzen; zabliskale so se sulice; — zabliskalo se je, es blitzte; trikrat zaporedoma se je zabliskalo.
90. zablisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. zu blinken anfangen, Cig.
91. zablískniti, -blı̑sknem, vb. pf. = zablisniti, Cig.
92. zablísniti, -blı̑snem, vb. pf. aufblitzen, aufblinken, Cig., Jan.; tudi: z. se, Mur.
93. zabliščáti, -ím, vb. pf. = zableščati, zu funkeln, zu schimmern, zu glänzen anfangen, Cig., Jan.; božje veličanstvo zdaj iz njega zablišči, Ravn.- Valj. (Rad); = z. se, Cig.
94. zabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = zabivati, pozabljati: In dekliči ... Me doma zabljujejo, Npes.-K.
95. zabljìv, -íva, adj. vergesslich, Jan., M., ogr.- C.
96. zabljívost, f. die Vergesslichkeit, M., ogr.- C.
97. zablòd, -blǫ́da, m. = zabloda, Mur., Cig., C., Cig. (T.).
98. zablǫ̑da, f. die Verirrung, der Irrthum, C., Trub.- Mik.; pregrešne zablode, Slom.
99. zablǫ̑dək, -dka, m. = zabloda, Mur., Jan., C.
100. zablǫ́diti, -im, vb. pf. 1) fehlgehen, sich verirren, Meg., Mur., Cig., Jan.; z. na krivo pot, z. v brlog nevernih divjakov, LjZv.; — ( pren.) v zmote z., in Irrthümer verfallen, Cig.; — 2) vermischen, Cig.; z. svinjam = med pomije otrobe ali moko pomešati, jvzhŠt.; — z. komu kako grenko, jemandem eine derbe Wahrheit sagen, M.; — 3) z. si, verfehlen: z. si pot, C.; z. si pri čem, bei einer Sache fehlgehen, C.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani