za (9.901-10.000)

9901. vrı̑sk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, ( t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.
9902. vriskálọ, n. der Jauchzer ( zaničlj.), Cig.
9903. vȓł, vŕla, adj. bieder, brav, wacker, vortrefflich, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — schön (von Menschen), zapŠt.- C.; — vrlo, adv. sehr, tüchtig, stark, nk.
9904. 2. vrlína, f. 1) die Zaunöffnung, Mik., BlKr.; (črez vrlino vozijo na njivo, na vrt; tam napravijo leso ali pa zagrade z vejevjem, BlKr.); sploh veča luknja v ograji ali steni, zidani in leseni, Dol.; — 2) aus Brettern gemachtes Gartenthor, M.; = lesa, vrnila, Levst. (Pril.).
9905. vrníla, f. eine hölzerne Hofthür, V. ( Rib.)- Cig.; = lesa, ki zapira vrzel, Cv.; — tudi pl. vrnile, eine von selbst zugehende Feldthür, Polj., SKr.; odpirati učenjaški pretiranosti vrnile in vrzeli, Cv.; — (pravilneje menda: vrníla n. pl. prim. vrnilo).
9906. vrnílọ, n. vratca ali lesa, ki se sama odpira in zapira, Burg. (Rok.), Notr.; — der Drehbaum, Cig.
9907. vŕniti, -nem, vb. pf. 1) umkehren machen, zurücktreiben, abwenden, C.; v. živinče na paši; grešnika vrniti od greha, Jap. (Sv. p.); v. vedomca = gredočega vedomca ogovoriti in s tem vzdramiti, Tržaška ok.- LjZv.; — 2) v. se, zurückkehren, zurückkommen; domov se v.; — 3) zurückerstatten, zurückgeben; zurückzahlen, dolg v.; — erwidern; v. pozdrav; — vergelten, v. komu, kar mu je hudega storil.
9908. vrnję́ka, f. der Streit, der Zank, Cig., vzhŠt., ogr.- C.; — prim. vrnčati.
9909. vrnję́kati, -am, vb. impf. zanken, zwisten, C.; — prim. vrnčati.
9910. vročíca, f. hitziges Fieber, Cig., Jan., DZ.; — der Hitzausschlag (bei Thieren), Strp.; — po hs.
9911. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
9912. vrstáti se, -ȃm se, vb. impf. = vrstiti se: vrsta se druga zgodba za drugo, Zv.
9913. vŕstən, -tna, adj. 1) Reihen-: vȓstni števnik, die Ordnungszahl, Jan. (H.); — 2) specifisch, Cig.; vrstni razloček ali beleg, specifischer Unterschied, Cig. (T.); — 3) tüchtig, vortrefflich, Jan., SlN., BlKr.- Navr. (Let.); — 4) gleichalterig, Cig.; — ( großjährig, M., C., Z.).
9914. vrstíłən, -łna, adj. vrstı̑łni številniki, die Ordnungszahlen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
9915. 3. vršẹ̑nje, n. das Rauschen, das Brausen; Zasliši vetrov se sovražno vršenje, Preš.
9916. vršı̑čkati, -am, vb. impf. v. trte, t. j. vršičke jim prirezavati, M., Vrtov. (Vin.).
9917. 1. vršíti, -ím, vb. impf. das Getreide mit Vieh austreten, Cig., Jan., Notr., Dol., jvzhŠt.; nemaš volu, kir (= ki) vrši, gobca zavezati, Dalm.; v. s kolesi in konji, Dalm.; s konji proso vrše, Dol.
9918. 2. vršíti, -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.- M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.- M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.- M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.- M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
9919. vrtáča, f. 1) der Wasserwirbel, Mur., Jan., C., Mik.; — 2) das Drehkreuz im Zaun: plotova vrtača pri lesi, Zv.
9920. vrtáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. sich drehen ( zaničlj.), Z., ZgD.
9921. vȓtanica, f. der Löwenzahn (leontodon taraxacum), C.
9922. vrtánjək, -njka, m. eine Art kreisförmiger Kuchen (ein Hochzeitsbrot), ogr.- C.; = v krog zasukan kruh iz pšenične moke z lepotičjem na sredi, C., Ščav.; — pl. vrtanjki, der Strudel (als Speise), ogr.- C.
9923. vrtȃvka, f. 1) der Kreisel; krčmarica se zasuče kakor vrtavka, Erj. (Izb. sp.); — 2) das Drechslerwerkzeug, der Zwirl, Jarn., Mur.; — 3) neka otročja igrača: kol v zemljo zabit, na katerem se vrti poprečen les, Poh.; — 4) der Ring, C.; — der Wirbel: vratna v., der Halswirbel, Cig.; — 5) vŕtavke, die Bohrfliegen (trypetae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
9924. vrtę̑lj, m. 1) eine Vorrichtung bei Zaunöffnungen, um das Eintreten des Viehes zu verhindern, das Drehkreuz, Mik.; — 2) der Zwirl der Drechsler, Mik.; — 3) = prednji oplen, der vordere Kipfstock beim Wagen, (vrtel) C., vzhŠt.; — 4) der Wirbelwind, (vrtel) ogr.- C., Valj. (Rad); — 5) der Wirbel am Kopfe, Valj. (Rad); — (pisava te besede ni gotova).
9925. vrtę̑lja, f. das Drehkreuz in der Zaunöffnung, Gor.- Cig., C., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
9926. vȓv, -ı̑, f. 1) das Seil, der Strick; — blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — kogar je kača pičila, boji se zvite vrvi, Mur.; — 2) živa v., der Heerwurm (dolg, kači podoben izprevod ličink od Tomaževe mušice (sciara Thomae)), Erj. (Z.).
9927. vrzẹ̑ł, -ẹ̑li, f. 1) die Lücke in der Mauer, die Bresche, Cig., M.; vrzeli mesta Davidovega, Jap.- C.; die Zaunlücke, die Zaunöffnung, Mur., Cig., Mik., Dol.; — = prelaz 3), der Zaunsteig, C.; — die Öffnung des Hemdes auf der Brust, M.; — die Lücke ( fig.), nk.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, Bolc, Tolm.- Erj. (Torb.).
9928. vŕzəł, -zla, adj. lückig: v. plot, ein zerstörter Zaun, V.-Cig., Rib.- Mik.
9929. vrzẹ̑la, f. = vrzel: 1) die Zaunöffnung, Kras- M., C.; vŕzẹla, Št.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, C.; der Zaun übhpt., GBrda.
9930. vrzẹlják, m. der Lückenzahn, Erj. (Som.).
9931. vŕzniti, vȓznem, vb. pf. öffnen, Met., Mik.; plot v., eine Zaunöffnung machen, Mur., Cig.
9932. vsȃk, adj. jeder; vsak dan, täglich; — po vsakem, auf jeden Fall, unter allen Umständen, Cig.; za vsako, jedesmal, Z., jvzhŠt.; za vsako posebe, von Fall zu Fall, DZ.; vsako toliko, von Zeit zu Zeit, Goriš.; — vsak čiherni, ein jeglicher, C., nk.; — (vsaki ljudje, alle Völker, Krelj; vsaki mrtvi, alle Todten, ogr.- C.); ( nam. vsak se govori nav. vsaki: vsaki človek, toda: vsak dan, Cv.).
9933. vsakočásən, -sna, adj. jeweilig; po vsakočasnih zakonih, DZ.
9934. vsakǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; vsakod so se vrstili griči za griči, Slovan.
9935. vskakováti, -ȗjem, vb. impf. aufspringen, M.; zakaj vi, visoke gore, vskakujete? Trub. (Psal.); — ( nam. vzsk-).
9936. vstáviti, -stȃvim, vb. pf. einsetzen, einfügen; einflicken, einstücken; v. zaplato.
9937. vštrı̑c, I. adv. nebeneinander, in gleicher Linie o. Fronte; v. sva stala, hodila; — II. praep. c. gen. neben, parallel an; v. koga stati; ali smem vštric tebe iti? Jurč.; drug v. druzega se postaviti, in Stirnreihen sich aufstellen, Telov.; — neben: zakaj Bog v. dobrih toliko hudobnih ljudi trpi? Ravn.
9938. vtépsti, vtépem, vb. pf. 1) einrühren, einquirlen, Cig.; — 2) v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einbleuen, einprägen; v. si v glavo, sich in den Kopf setzen; — 3) v. se, sich einschleichen, einreißen; vtepla se je razvada; vteple so se pomote v spis; Sova je bila teta, Se je za mizo vtepla, Npes.-K.
9939. vtkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. 1) einweben; — 2) = zavotčiti, Cig.
9940. vtóriti, -tǫ́rim, vb. pf. = zatrositi: otrok je ogenj vtoril, vzhŠt.
9941. vúžgəc, -gca, m. = zavrelka, verdorbener Wein, C.
9942. vvòz, -vǫ́za, m. die Einfuhr, der Import von Waren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vvoz in izvoz, DZ.; prepovedan, odprt v., DZ.
9943. vz-, I. praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg ( nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
9944. vzbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. anschwellen, auflaufen: grah je vzbobnel, rekše, od mokrote se je napel in potem nekako zatohnel, da uže ni dober v jed, Lašče- Erj. (Torb.).
9945. vzdę̑gmati se, -am se, vb. pf. in Zank gerathen, C.
9946. vzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. heben, emporheben; v. kamen; v. lan, konoplje = razgrnjeni lan, konoplje zopet pobrati, Notr., Dol.; — ziehen: številko v.; v. srečko (žreb), ein Los ziehen, nk.; — beheben: v. denar, plačo; — aufjagen: pes zajca, srno vzdigne, Str.; — v. tožbo, eine Klage anbringen, nk.; — veranlassen: navod v. ( prim. navod); v. cenitev, eine Schätzung veranlassen, Levst. (Nauk); — v. se, sich erheben, aufstehen; — v. se zoper koga, sich gegen jemanden auflehnen; — v. se, aufbrechen; čas je, da se vzdignemo; z vojsko se v. nad koga, proti komu, jemanden bekriegen, Cig., Jan.; — vzdignilo se mi je, ich habe mich erbrochen.
9947. vzę́ti, vzámem, vb. pf. 1) nehmen; pod streho v. koga, jemandem Obdach geben; za ženo, za moža v., heiraten; v. se, sich ehelich verbinden, heiraten; za svojega otroka v., an Kindes statt nehmen; v vojake v., assentieren; s seboj v., mitnehmen; v roke, v delo v., in Angriff nehmen; v misel v., erwähnen, berühren; v. si v um, sich vornehmen, beschließen, Cig.; v. si k srcu, sich zu Gemüthe führen; v. na znanje, zur Kenntnis nehmen; na se v., auf sich nehmen, übernehmen; volitev na se v. (= sprejeti), die Wahl annehmen, Levst. (Nauk); za zlo v., verargen; za ljubo v., vorlieb nehmen; v. slovo, Abschied nehmen; konec v., zugrunde gehen; — mitnehmen, angreifen, abzehren: bolezen ga je zelo vzela; — wegnehmen; po sili v., rauben; glavo v. komu, jemanden enthaupten; — einnehmen, erobern; v. mesto, trdnjavo; — v. se, plötzlich erscheinen: odkod si se vzel? Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), jvzhŠt.; — 2) annehmen, voraussetzen, den Fall setzen; vzemimo, da ...! — 3) = dobiti, Dict.; kdor (kir) prosi, ta vzame, Trub.
9948. vzglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Cig., Jan., C.; — 2) = to, na kar se naslanjajo polena, da rajša gore, bodi si kako debelo poleno ali kamen, Dol., Navr. (Let.); — taka železna koza, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.).
9949. vzgọ̑rka, adv. bergauf, hinauf, zapŠt.- C.
9950. vzhȃjanje, n. 1) das Aufgehen; od vzhajanja do zahajanja, vom Aufgang bis zum Untergang, Trub.; — 2) die Teiggährung.
9951. vzklę̑pək, -pka, m. = zaklepek 2), die Niete, Cig. (T.).
9952. vzkobacáti, -ȃm, vb. pf. eig. auf allen vieren sich mühsam hinaufarbeiten: v. na Pegaza, Levst. (Zb. sp.).
9953. vzmnǫ̑žən, -žna, adj. Potenz-: vzmnožni kazavec = eksponent, Cig. (T.).
9954. vzràz, -ráza, m. = izraz, der Ausdruck, LjZv.
9955. vzrǫ́čən, -čna, adj. ursächlich, causal, Cig., Jan., Cig. (T.); vzrǫ̑čna zveza, der Causalnexus, Cig. (T.).
9956. vzvrnję́čiti se, -ę̑čim se, vb. pf. in Zank gerathen, vzhŠt.- C.
9957. vžgȃłəc, -łca, m. = zavrelica, verdorbener Wein, Mur., Cig., C.
9958. 2. vžgáti, vžgèm, vb. pf. anzünden; v. luč, svečo; v. se, Feuer fangen, sich entzünden; — entflammen, anfeuern, Cig., Cig. (T.); za srečo človeštva vžgan, Preš.; on se hitro vžge, er ereifert sich schnell, er sprudelt leicht auf, Cig.; — iz: vz-žgati.
9959. zbȃdanje, n. das Stechen; — das Sticheln ( fig.); z. z besedami; zasegljivo z., die Aufzieherei, Cig.
9960. zbę́biti, -bę̑bim, vb. pf. = izbebiti, Cig.; zapovedljivost in lastna ljubezen um zbebi človeku, Ravn.; vino zbebi človeka, Bes.
9961. zbẹ́žati, -ím, vb. pf. die Flucht ergreifen, zu fliehen anfangen; zbežali so, ko so nas zagledali; — nevesta je zbežala, die Braut trat zurück (von der beabsichtigten Heirat), C.; — ( nam. vzb-).
9962. zbẹžávati, -am, vb. impf. ad zbežati; = begati 1): Peter je zbežaval za goskami, Npr.- Kres; — ( nam. vzb-).
9963. 1. zbíti, zbı̑jem, vb. pf. 1) durch Schlagen zusammenfügen, zusammenschlagen; raztrupana vrata za silo zopet z.; z žreblji z., zusammennageln; — 2) in Stücke schlagen: vrata zbiti s kamenjem, Cig.; jeklo jeklo zbije = auf einen harten Ast gehört ein harter Keil, Cig.; — 3) abprügeln, C.; — z. se, übereinander gerathen, raufen, Poh.; Ono noč smo fantje zbili Se pod lipo zeleno, Npes.-K.
9964. zbodljìv, -íva, adj. = zbadljiv, Jan., C.; Potrpi njene zbodljive zabave! Levst. (Zb. sp.).
9965. zbolẹ́ti, -ím, vb. pf. erkranken; naglo, hudo, nevarno z.; z. za grižo; — nam. vzboleti.
9966. zbórən, -rna, adj. 1) die Versammlung betreffend, zur Versammlung gehörig, Versammlungs-, Collegial-, Cig., Jan., nk.; zbǫ̑rni zapisnik, zborni sluga, Cig., nk.; — 2) Chor-: zborno petje, der Choralgesang, Jan.; — 3) collectiv, Cig., Jan.; zborno ime, der Sammelname (nomen collectivum), Cig., Jan., Cig. (T.).
9967. zbrísati, -brı̑šem, vb. pf. wegwischen, weglöschen ( z. B. etwas Geschriebenes); zbriši, kar si na tablo zapisal! z. v zemljiščni knjigi (abschreiben, löschen), Cig., nk.; — löschen, tilgen: z. sramoto, greh s pokoro, Cig.
9968. zdàj, adv. jetzt; — zdaj zdaj, sofort; zdaj zdaj mora priti, jeden Augenblick muss er kommen; — zdaj — zdaj, bald — bald; z. tu, z. tam, bald hier, bald dort; — z. pa z., ein- und das anderemal; = z. ter z., Levst. (Močv.), DZ.; do zdaj, bisher; do z. ga še ni bilo k nam; za zdaj, vor der Hand; za z. naj bo; od z. (naprej), von jetzt an.
9969. zdávnaj, adv. längst; to sem že z. pozabil.
9970. zdẹ́lọ, n. etwas Verhextes, Angethanes, die Verhexung, Jan., Mik., C.; zdelo sem prešel, ich bin an etwas Verhextem vorübergegangen, Z.; es ist mir etwas angehext worden, Met.; pot so vam zacoprali in zdelo napravili, Jurč.
9971. zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.- Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
9972. zdelvica, f., Ptujsko polje- C., ( nam. zelvica, = zava, die Mannesschwester).
9973. 1. zdẹ́ti, zdẹ́nem, vb. pf. 1) zusammenstellen: okleščen kol se v tla zabije in okrog njega se zdene snopje ali slama, Erj. (Torb.); zdeto žito, das in Mandeln gelegte Getreide, Z.; snope v kozolce zdeti, Z.; — 2) behexen, beschreien, Jan.; onkraj Gorjancev na tistem prečudnem svetu, ki ga zove narod "zdeti" in "ukleti", LjZv.
9974. zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
9975. zdẹ̑včək, -čka, m. dem. = zdevec, zapeček, der Sitz am Ofen, Dol.
9976. zdevı̑čina, f., Rihenberk- Erj. (Torb.), nam. zavična, zvična; — prim. zdelvica.
9977. zdogovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. = zavedeti se, Rihenberk- Erj. (Torb.); (-diti se, C.).
9978. zdrȃha, f. der Zwist, die Uneinigkeit, der Zank, V.-Cig., C.; zdrahe delati, Svet. (Rok.), Dol.; delala je zdrahe in razpor v vseh hišah, LjZv.; — pogl. zdrahi.
9979. zdrȃhljiv, adj. zankhaft, zudringlich, V.-Cig., Svet. (Rok.); z. je, kdor rad zdrahe dela, Lašče- Erj. (Torb.).
9980. zdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, aufmuntern: z. zaspanega, dremljočega; z. se, munter werden (aus der Verschlafenheit, dem Schlummer); zdrami se! komaj se je zdramil; ( pren.) z. se, aus einer geistigen Lethargie aufwachen; — ( nam. vzd-).
9981. zdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. = razdrapati, zerkratzen, zerzausen, zerfetzen.
9982. zdrásati, -am, vb. pf. = razdrasati, zerzausen, zerreißen: zdrasan, zerlumpt, zerfetzt, C.; z. berač, Z.
9983. zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.- C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.- C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.- C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — ( fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
9984. zdravílọ, n. das Heilmittel, die Arzenei; z. za oči, das Augenmittel; z. zoper mrzlico; domače z., das Hausmittel; pri njem ne pomaga nobeno z. več.
9985. zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.
9986. zdravnı̑ški, adj. Ärzte-, ärztlich; zdravniško društvo; zdravniško izpričevalo; zdravniško mazaštvo, die Curpfuscherei, DZkr.; medicinisch, Mur., Cig., Jan.
9987. zdrȃžba, f. 1) die Veranlassung eines Zwistes, die Friedensstörung, der Zwiespalt; zdražbe delati, Zwistigkeiten anstiften; — 2) der Friedensstörer, der Zankstifter, Dict., Cig., Jan.; živa z., Cig.
9988. 1. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) = razdreti: pogajanje z. (abbrechen), Cig.; — 2) z. se, sich zerzanken: ljudje, ki se na svetu tako lahko zderejo, pri oltarju se morajo spet spraviti, Ravn.
9989. zdrẹ́ti se, -dérem se, vb. pf. = zadreti se, aufschreien, Mur.; niso začeli zdrto (aufschreiend), Krelj; — (zdrt človek, ein schreisüchtiger Mensch, C.).
9990. 3. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. zusammenschnüren, Cig.; vrv se je zdrgnila (hat sich verschlungen), Cig.; konjiča za zdrgnjeno uzdo voditi, Bes.
9991. zdrìz, -dríza, m. die Gallerte, Cig. (T.), DZ.
9992. zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
9993. zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.- Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.- Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.- Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — ( nam. vzd-).
9994. zdúhəł, -hla, adj. dumpfig (von Mehl, Kastanien); C.; pogl. zaduhel, zatohel.
9995. zdúhniti, -dȗhnem, vb. pf. dumpfig werden (o moki), C.; = prim. zatohniti.
9996. zdvigáč, m. = vzdigač, der Hebezapfen, Cig.
9997. 1. zébra, f. = zob pri kolesih in strojih, der Radzahn, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
9998. zę́brat, m. der Hohlzahn (galeopsis tetrahit), Poh.- Erj. (Torb.).
9999. zę́brna, n. pl. das Zahnfleisch, Ip.- Erj. (Torb.); (zebrne, f. pl., Kras- Mik.; = zebrni, f. pl., Kras- Cig.).
10000. zę̑c, m. = zajec, Mur., Jan., Mik., Rez.- Valj. (Rad), Gor., Celovška ok.

   9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani