za (9.801-9.900)

9801. vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.- Mik., ogr.- C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).
9802. vẹtrokàz, -káza, m. der Windzeiger, das Anemoskop, Cig. (T.).
9803. vę̑z, m. 1) = vez, f. das Band, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine Art Ulme, za Muro- C. ( Vest.).
9804. vę̑zič, m. dem. vez; eine Art Ulme, Za Muro- C. ( Vest.).
9805. vezílọ, n. 1) das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., Mik., DZ.; Vezilo vseh polkov, Po mokrem ti bom, Vod. (Pes.); — 2) das Angebinde, das Geschenk zum Geburts- oder Namenstage; dati komu kaj za vezilo; — 3) der Kopfputz der Braut, Cig., Rib.- M.; — 4) die Stickerei, Cig., Jan.
9806. vezı̑tba, f. = vezatva, Cig.
9807. vezı̑təv, -tve, f. = vezatev, Mur., Cig., Volk.- M.
9808. 1. vę́zniti, vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; ( z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
9809. vę̑žnja, f. = vezatva, Vrtov. (Vin.), SlN.- C.
9810. vı̑d, m. 1) das Sehen; sneg mi jemlje vid; — iz vida puščati kaj, außeracht lassen, LjZv.; menica na v., ein nach Sicht zahlbarer Wechsel, Cig.; — 2) der Gesichtssinn, das Gesicht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); (vid, f., kajk.- Valj. [Rad]); — 3) die Ansicht ( arch., geom.), Cig. (T.); podolžni v., die Längenansicht, Cig. (T.); — 4) der äußere Schein, der Anschein, Cig., Cig. (T.); po vidu, Cig.; vid goljufa, Cig.; — 5) za vida, frühmorgens (kadar se že vidi), Dol.; = z vidom, Jan.; za vida (= kadar se še vidi), gegen Abend, Cig., C.; od vida do vida, vom Morgen bis zum Abend, Z., SlN.
9811. vídẹlọ, n. 1) das Auge, C.; das Gesicht, C.; — 2) das Tageslicht, C.; na videlo spraviti, C.; na videlo postaviti, SlN.- C.; na videlo belega dne priti, Raič (Slov.); za videla, noch bei Tage, C.; — 3) das Schauspiel, das Spectakel, C.
9812. vihráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern; zastava vihra; s perutnicami po zraku v.; — sich ungestüm bewegen, mit Hast etwas thun; kam vihraš? wohin stürmst du? — od jeze v., toben, Cig.; — obenhin thun, schleudern, schleuderisch arbeiten; — 2) schnell aufschießen u. lose wachsen (von Pflanzen): zelje vihra, Cig., Dol.; — 3) schränken: žago v., Cig.; koso v., die Schneide der Sense verbiegen, C., Dol.
9813. vı̑ləc, -lca, m. der Zauberer, Mik., C.
9814. 2. vı̑nar, -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.- Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.
9815. 1. vinárski, adj. Weinbau-, Weinhandel-, nk.; vinarska šola, zadruga, vinarsko društvo, nk.
9816. vinǫ́gradar, -rja, m. der Weingärtner, Cig., C.; zapriseženi vinogradarji, Rec.
9817. vinǫ́gradski, adj. Weingarten-: v. zakon, die Weingartenordnung, Levst. (Nauk).
9818. vínov, adj. Wein-: vinova loza = vinska trta, Levst. (Zb. sp.).
9819. vírja, f. 1) = pri vozu ono železo, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi: železen obroček ali okov pri šilu, nožu i. t. d., Sveti Peter pri Gorici, Dutovlje- Erj. (Torb.); — 2) pl. virje = verile, Poh.
9820. visokóta, f. 1) die Höhe, die Anhöhe, Dalm.; hočem vaše visokote zatreti, Dalm.; — 2) der Stolz, C.; — tudi visokọ̑ta, Valj. (Rad).
9821. vı̑šnji, adj. der höchste, nk.; za Boga višnjega, Levst. (Zb. sp.).
9822. vı̑zbəc, -zbəca, m. die Zippammer, der Kripper (emberiza cia), Cig., Frey. (F.).
9823. vízena, f., Frey. (F.), pogl. viza.
9824. vknjižljìv, -íva, adj. = za vknjižbo pripraven, intabulationsfähig, Cig., Jan.
9825. vlačíłən, -łna, adj. zum Ziehen, Schleppen dienend: vlačı̑łni stroj, die Ziehmaschine, Jan. (H.); — Göpel-, Cig.; — vlačı̑łna steza = ob veliki reki taka steza, po kateri ljudje, konji, voli gredo, kadar na vrvi za seboj vlečejo ladjo na vodo (proti curku), der Hufschlag, der Treppelweg, Levst. (Nauk).
9826. vlačílọ, n. 1) das Zugwerk, der Göpel, V.-Cig.; — 2) das Schleppen: davščina za v., Schleppabgaben, DZ.
9827. vlačȗgarski, adj. 1) vagabundenmäßig, liederlich, schlampenmäßig; — 2) vlačugarska steza, der Treppelweg an einem Flusse, der Hufschlag, V.-Cig., DZ.
9828. vlagokàz, -káza, m. das Hygroskop, Cig. (T.).
9829. vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Hip. (Orb.), Cerknica ( Notr.)- Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.- Kres; — 7) der Zug ( z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.- Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
9830. vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — ( fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.- Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.- Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.- M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan- Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.
9831. 2. vlážən, -žna, adj. langsam, gemächlich: vlažno govori = počasi in premišljeno govori, Podkrnci, Tolm.- Erj. (Torb.); potok teče vlažno, C.; — sanft: vlažen dež = pohleven dež, V.-Cig., Erj. (Torb.); — zart: v. glas, C.; — prim. v lag (vlag).
9832. vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.
9833. vlẹ̑k, m. 1) der Zug, Guts., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) eine Vorrichtung zum Ziehen: übhpt. die Maschine, ogr.- C.; potoci gonijo kola mlinov in vlekov, ogr.- Valj. (Rad); — 4) das Gereiß: reč ima vlek, vlek je za njo, die Sache findet reißende Abnahme, ist sehr gesucht, C.; vlek je za-me, man reißt sich um mich, C.; — der Zank, V.-Cig.; — 5) die Schleppe (am Kleide), Jan.
9834. vlẹ̑ka, f. 1) das Ziehen, C.; — 2) vetrova v., der Windgang, C.; — 3) = vlek 4), das Gereiß: vleka je za kaj, eine Sache geht reißend ab, C.
9835. vlẹ́sti, vlẹ̑zem, vb. pf. 1) hineinkriechen, hineinschleichen; da vam ta gad ne vleze v srce! Ravn.; — 2) v. se, eindringen, C.; smola se v nit vleze, C.; voda se vleze (versickert), Levst. (Cest.); — 3) = zaiti: luna je za goro vlezla, C.
9836. vlǫ̑žən, -žna, adj. Einlage-, Cig., DZ.; vložne bukve, Cig.; — Einreichungs-, Exhibiten-: vložni zapisnik, das Einreichungsprotokoll, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.
9837. vmàn, adv. = zastonj, Dict., C., Z.
9838. vnę́tək, -tka, m. 1) die Entzündung: ustni v., das Mundschwämmchen, Bleiw.- Cig.; — 2) der Affect, Cig., C.; — die Begeisterung: začetek vnetek, Glas.
9839. vnę́ti, vnámem, vb. pf. 1) entzünden; — v. jo, enteilen, Preš.; — v. željo, die Begierde erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen, zu brennen anfangen; od pepela se lehko kaj vname; pljuča so se vnela; ( fig.) erregt werden, ausbrechen, entbrennen; vname se boj, prepir, želja, srd, ljubezen; — 2) begeistern, anfeuern, v. koga za kako reč; v. se, in Affect gerathen, sich ereifern; v. se zaradi kake reči; oba se vnameta in si boj napovesta, Met.; v. se za kako reč, sich für eine Sache begeistern, nk.; — vnet, entbrannt, entflammt: od strasti vnet; vnet biti za kaj, für eine Sache eingenommen, begeistert sein; inbrünstig, Cig.
9840. vníc, adv. verkehrt, äbicht, C., Rib.- Mik.; — rücklings, über sich zurück, Cig., M.; vnic vreči t. j. črez glavo nazaj vreči, Cig., Kras- Erj. (Torb.); vnic odmetati oglje (pri urokih), Kras- Erj. (Torb.); vnic natočiti = črez roko, tako da je roka (dlan) navzgor obrnjena, M., Senožeče- Erj. (Torb.); vnic udariti koga ( t. j. z obrnjeno roko), Cig., Notr.
9841. vnǫ̑vičən, -čna, adj. neuerlich: vnovična pridiga, Trub. (Post.); vnovična stava Jeruzalemskega mesta, Ravn.
9842. vodáča, f. der Kinderlaufzaum, Cig.
9843. vǫ̑dba, f. die Leitung, die Anleitung, die Führung, Cig., Jan., M., C., nk.; v. kakega zavoda, DZ.
9844. 1. vóditi, vǫ́dim, vb. impf. führen; otroka v., das Kind gängeln; Žlahtni gospod, žlahtna gospa Se za bele roke vodita, Npes.-K.; v. komu gospoda, zu jemandem den Priester beim Versehgange führen, Polj.; za nos v., bei der Nase herumführen, narren, hinhalten; jelo ga je voditi, er wurde von einer Geistermacht herumgeführt, Gor., jvzhŠt.; — leiten, lenken; delo, društvo, zavod v., nk.; — kakor vodi ta grešni svet, wie es diese sündige Welt mit sich bringt, Jurč.
9845. vǫ́dja, m. der Führer, der Leiter, Mur., Cig., Jan., nk.; v. sovražnih čet, v. kakega zavoda, nk.; der Director, nk.; — po hs. vodja.
9846. vodokàz, -káza, m. eine hydrographische Karte, h. t.- Cig. (T.).
9847. 1. vǫ̑gəł, -gla, m. = 1. ogel, die Ecke; — za voglom; na tri vogle miza.
9848. vǫ̑hati, -ham, -šem, vb. impf. riechen; nič več ne voha, er hat den Geruch verloren; an etwas riechen, etwas beriechen; — schnüffeln; kaj tod vohaš? — wittern; pes zajca voha.
9849. vọ̑hrnik, m. 1) der Geizhals, der Wucherer; — 2) die Sauerbrunnflasche (zaradi ozkega vratu), Notr.; — prim. vohrn.
9850. vojȃkar, -rja, m. der Soldat ( zaničlj.), Jan. (H.).
9851. vojı̑nski, adj. = vojen: vojinski zakon, das Wehrgesetz, Levst. (Nauk); vojinsko ministerstvo, das Kriegsministerium, DZkr.
9852. vójska, f. 1) das Heer; črna v., narod, na vojsko zoper Turke poklican, Zora (IV. 41.); der Landsturm, DZ., nk.; dopolnilna v., das Ersatzheer, narodna v., die Miliz, redovna v., die Linie, Jan. (H.); prednja v., die Vorhut, die Avantgarde, Cig., Jan.; zadnja v., die Nachhut, Jan. (H.); — 2) der Krieg; vojska bo, es wird ein Krieg ausbrechen; na vojsko iti, in den Krieg ziehen.
9853. vojskǫ́vən, -vna, adj. 1) Heer(es)-; vojskǫ̑vni zavodi, die Heeresanstalten, DZ.; — 2) Kriegs-, Dalm.
9854. volár, -rja, m. 1) der Ochsenhirt, der Ochsenknecht; za volarja služiti; — 2) der Ochsenbauer (kmet, ki le z voli kmetuje), V.-Cig.; — 3) der Ochsenhändler, Cig.
9855. vȏłhvəc, -vəca, m. der Weissager, Habd.- Mik., Jan., C.; der Zauberer, der Hexenmeister, C., ogr.- Valj. (Rad).
9856. vołhvičevȃnje, n. das Wahrsagen, C.; — das Zaubern, ogr.- C.
9857. vołhvičeváti, -ȗjem, vb. impf. wahrsagen, C.; — zaubern, hexen, ogr.- C.
9858. volı̑təv, -tve, f. 1) die Wahl; — 2) zadnja v. = oporoka, Svet. (Rok.).
9859. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
9860. vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.- Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.- Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.- Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
9861. vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.- M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.- M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere ( bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.- C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
9862. vołkáč, m. der Wolf ( zaničlj.), Jan. (H.).
9863. vołkostẹ́čina, f. 1) kraj, kjer se volkovi stekajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) zbirališče zanikarnih, malopridnih ljudi, Lašče- Z., Levst. (Rok.).
9864. vǫ́radən, -dna, adj. = redek (ne gost): obloda za prasce je voradna (od it. rado = redek), Vrsno- Erj. (Torb.).
9865. vǫ̑rdati, -am, vb. impf. 1) herumstöbern ( n. pr. obleko po škrinji prevračati), BlKr.- Let.; — 2) v. se, spielen, scherzen (von jungen Thieren, Kindern), zapŠt.- C.; — sich mühen, Jan.
9866. vǫ̑tka, f. = ozek, nožnici podoben žep v hlačah ( n. pr. za nož), Gor.
9867. vǫ́zgər, -gra, m. 1) der Nasenschleim, der Rotz, Cig., Mik., Erj. (Som.), Levst. (Nauk), vzhŠt.; — 2) der Schnabelzapfen bei den indianischen Hühnern, C.; — 3) die Dolde, vzhŠt.- C.; — 4) pl. vozgri, das Kürbisfleisch, vzhŠt.- C.
9868. 1. vozník, m. 1) der Fuhrmann; der Kutscher; — das Wagengestirn, Cig., C.; — 2) = debel sveder za kolesa, C.; — 3) der Fahrweg, Svet. (Rok.), Goriš.
9869. vožı̑nəc, -nca, m. der Strick, Št.- Cig., vzhŠt.- C., Valj. (Rad); redovni v. okoli pasa, Cv.; — die Schnur, C., vzhŠt.; psa na vožincu voditi, Pjk. (Črt.); — der Zaumriemen, der Zaumstrick, C.
9870. vǫ̑žnik, m. = ožnik, der Asant (asa foetida), Cig.; — neko zdravilo iz zelišč za otroke in tudi za živino, Dol.
9871. vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.- C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. ( LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).
9872. vpláčati, -am, vb. pf. einzahlen, nk.
9873. vplačı̑łnica, f. der Einzahlungsschein, DZ.
9874. vplačílọ, n. die Einzahlung, nk.
9875. vplatníčiti, -ı̑čim, vb. pf. = v platnice zvezati, in Deckel einbinden, Gor.
9876. vplẹtálọ, n. der Einmischer ( zaničlj.), Cig.
9877. vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. ( LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga ( acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
9878. vpràv, adv. gerade, just, ogr.- M., C.; vprav ti si bil, Levst. (M.); vprav zato, gerade deswegen, Navr. (Let.).
9879. vprẹčnják, m. = vprečnik: vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, prevezal te z vprečnjaki, Jurč.
9880. vprẹ̑k, adv. quer, querüber, in die Quere; proti Jerihu v., Dalm.; v. priti, in die Quere kommen, Cig.; — vse vprek, alles durcheinander, kunterbunt; vprek kupiti, in Bausch und Bogen kaufen, Cig.; v. besedovati, nur im allgemeinen sprechen, LjZv.; — überhaupt: dela kakor vprek pijanci, vzhŠt.; — entgegen: zgodovini, resnici v., Levst. (Zb. sp.); v. biti zakonu, gegen das Gesetz verstoßen, DZ.
9881. vráčati, -am, vb. impf. ad vrniti; 1) umkehren machen, abtreiben, zurücktreiben, abwenden; v. živino na paši; učitelj deco vrača od hudega, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zurückerstatten, zurückgeben, rückzahlen; kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača, Mur.; — vergelten, erwidern; v. sovraštvo, ljubezen; — 3) v. se, umkehren, zurückkehren, wiederkehren.
9882. 1. vračílọ, n. die Zurückerstattung, das Entgelt; brez vračila, unentgeltlich, Cig.; na v. delati (ne za plačilo), tako, da se z delom povrne delo, jvzhŠt.; die Vergeltung: vračilo prejeti, Jap. (Sv. p.).
9883. vrȃnjək, -njka, m. der Spundzapfen, Jan. (H.).
9884. vrȃt, vrȃta, vratȗ, m. 1) der Hals; — 2) der Griffel ( bot.), Cig. (T.); — 3) der Griff an der Violine, V.-Cig.; — 4) = kos zemlje konci njive, (ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj), die Ackerwende, der Rasenrain, Z., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; = pl. vrati, Cig., C.
9885. 1. vratník, m. 1) der Kragen, Cig., Hip. (Orb.), UčT.; bes. der Mantelkragen, C.; — 2) der Einschnitt am Ende eines Balkens: debla imajo na konceh vratnike vrezane, da se dobro sklepajo, Zv.; — 3) die Ackerwende, C.; — 4) das Halskraut (campanula trachelium), C.; — tudi: vrȃtnik.
9886. vratnína, f. 1) = trava rastoča po vratih ali vzarah, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = trava prve košnje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
9887. 2. vráziti, -im, vb. impf. knarren: nemazano kolo vrazi, Cig.; = škripati: če so slabša vrata, bolj vrazijo, Notr.; slab godec vrazi, Poh.; otrok vrazi (plärrt), Poh.
9888. vraževȃnje, n. die Zauberei, M.
9889. vraževáti, -ȗjem, vb. impf. zaubern, M.
9890. vraževȃvəc, -vca, m. der Zauberer, Vrt.
9891. vražíti, -ím, vb. impf. 1) = sovražiti, hassen, anfeinden, Jan., C.; Uče nas kleti in vražiti, Levst. (Zb. sp.); čebele se vraže, Levst. (Beč.); — 2) (durch Zauberei) schaden, anthun, anzaubern, Jarn., V.-Cig., C.
9892. vrȃžjak, m. der Teufelskerl: ta vražjak zavidljivi! Levst. (Zb. sp.).
9893. vrẹ́či, vȓžem, vb. pf. 1) werfen; kamen v koga v.; v. kaj na tla; — snega je vrglo (= padlo), C.; — v. kaj na koga, jemanden einer Sache beschuldigen, C.; — 2) ausmachen, abwerfen; Gewinn eintragen, sich auszahlen; dobro mu vrže, Jap. (Prid.); iz svinca ločijo, če vrže, srebro, Vrtov. (Km. k.); ne vrže, es ist nicht der Mühe wert, Zv.; — 3) v. se po kom, jemandem nachgerathen, nacharten, Cig., C.; ne vrzite se po tem svetu! C.; v. se po žlahti, Dict.; = v. se v koga, Cig., C.; vrgel se je ves v svojega očeta, LjZv.; — 4) werfen, gebären (von Thieren), Cig., Dol.
9894. 2. vrẹ̑d, m. za vred imeti, würdig achten, Guts.- Cig., Kor.- Mik.
9895. 2. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
9896. vrẹ́diti, -im, vb. impf. ( pf.?) verletzen, Dict.; bes. an einer wunden Stelle verletzen, wehe thun: v. koga, v. se, C., BlKr., Notr.- M.; "kako si me vredil!" (ako si me namreč pograbil za boleč prst, za bolno nogo), Vreme- Erj. (Torb.); — vredil sem se, ich habe mich überhoben, Cig., Notr.; (dovršna oblika pravilneje: uvrediti).
9897. vrẹmenokàz, -káza, m. der Wetteranzeiger, Sen. (Fiz.).
9898. vrẹ́tje, n. 1) das Sieden; — das Gähren; — das Aufwallen; — 2) das Gewühl von Menschen: v. mladeničev, Čb.- Valj. (Rad); niso se nič zmenili za vretje okolo sebe, Jurč.; v splošnem vretju izgubil se je posamezni človek, Jurč.
9899. vrẹ̀z, vrẹ́za, m. der Einschnitt, Nov., ogr.- Valj. (Rad).
9900. vrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad vrezati; einschneiden; gravieren.

   9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani