za (9.706-9.805)

9706. uprávljati, -am, vb. impf. nach einer Regel richten, in gehörige Ordnung bringen, V.-Cig.; — verwalten, administrieren, Levst. (Nauk), nk.; u. z denarjem (gebaren), Cig. (T.); u. z zalogo, DZ.; tudi: u. kaj, nk.; ( hs.).
9707. ȗra, f. 1) die Uhr; žepna u., die Sackuhr; u. na nihalo, die Pendeluhr, Cig. (T.); u. ponavljavka, die Repetieruhr, Cig.; peščena ura, die Sanduhr, Meg.; koliko je ura? wie viel Uhr ist es? — 2) die Stunde; koliko ur je? = koliko je ura? C., Goriš., Kras; ob uri = ob eni, um ein Uhr, BlKr.; zadnja ura; zadnjo uro zvoniti, die Zügenglocke läuten; = večno uro zvoniti, Blc.-C.; debelo uro hoda, eine starke Stunde Weges; rana ura, zlata ura, Morgenstunde hat Gold im Munde; več velja ura kakor dan = die rechte Zeit muss man benutzen, Cig.; — 3) das Wetter: lepa ura, Cig., Jan.; huda ura, das Ungewitter; vlažna u., feuchtes Wetter, C.; — 4) mrtvaška ura, der Trotzkopf (anobium pertinax), Erj. (Ž., Torb.).
9708. urásti, urástem, vb. pf. 1) entwachsen, Z., Št.- C.; urastel sem hlačam, t. j. toliko sem vzrastel, da so mi hlače uže prekratke, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) u. se = brez zadržka odrasti: uraščen les, bestandenes Holz, Cig.
9709. uràz, -ráza, m. die Verwundung, C.; — der Schaden, C.; brez uraza, C.
9710. urȃzək, -zka, m. = uraza, die Verletzung, C.
9711. urẹ̀z, -rẹ́za, m. der Schnitt, Cig.; — die Schnittwunde, Cig.
9712. urẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad urezati.
9713. úriti, ȗrim, vb. impf. 1) in der Geschmeidigkeit, Fertigkeit üben, einüben; u. telo, um; u. vojake; u. se, sich üben: u. se v govorjenju; — 2) beschleunigen, Cig., M.; — 3) zeitigen, C.; — brüten, hecken, Kras- Cig.; ptica mlade uri (= godi), C.; — 4) u. se, günstig sein, Jan.; polju se dež uri, Z.; letos se nam je za mrvo dobro urilo, heuer hatten wir beim Einbringen des Heues günstiges Wetter, das Wetter hat uns dabei begünstigt, Gor.- M.; — dobro se mu uri, es geht ihm wohl, Mik.; — praes. úrim, Cv.
9714. urǫ́čən, -čna, adj. 1) verhext, beschrien, verzaubert; uročna živina; "ne bodi jej uročno!" pritika, kdor hvali kako žival, Tolm.- Erj. (Torb.); tudi človek je lahko uročen; uročnega človeka navadno boli glava; (úročən, Št.); — uročna ženska, (katera provzroči uroke), Jurč.; — 2) bestimmt, festgesetzt, fest: uročno mesto, ogr.- C.; uročna volja, fester Wille, C.; — genau, C.; — 3) tüchtig, vortrefflich, gut, C.; — 4) Erb-, Erbschafts-, C.; uročni sin, der erbende Sohn, ogr.- C.
9715. urǫ̑čki, m. pl. = uroki, die Behexung, die Bezauberung, C.
9716. uročníca, f. 1) neka trava za uroke, C.; — 2) die Erbin, ogr.- C.
9717. urožíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. = rožiču podoben postati: čebela se urožiči = napravi si zalego, Dol.
9718. usadíti se, -ím se, vb. pf. 1) einsinken, Cig.; — 2) einstürzen, abrutschen: melina nad cesto se je usadila ter cesto zaprla, Polj.; usadilo se je, es fand eine Erdabrutschung statt, Notr.- Štrek. (LjZv.).
9719. usápiti, -im, vb. pf. den Athem benehmen: pes zajca usapi, Str.; ( fig.) zum Schweigen bringen, Zv.; — u. se, den Athem verlieren, Str.
9720. 2. usẹ́kati, ** -sẹ̑kam, vb. pf. 1) abhauen, abhacken, fällen; u. glavo, C., Krelj, Dalm.; — 2) einen Hieb mit der Axt thun; u. po drevesu; — überh. mit einer schneidenden Schärfe hauen und verletzen, wund hauen; u. se, sich wund hauen; — schlagen; u. koga po glavi, za uho; u. se, aufeinander losschlagen, aneinander gerathen; — u. koga za kako reč, jemandem etwas ablisten, Cig.; — 3) u. jo, den Weg einschlagen, enteilen, C.; — u. jo črez mero, über die Schnur hauen, Cig.
9721. usipávati, -am, vb. impf. = usipati; toča se je začela usipavati, Kres.
9722. 1. usǫ́diti, -im, vb. pf. 1) zuerkennen, C., Zora; zutheilen, bescheiden, Cig.; verhängen, Cig.; usojen, vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) = zabeliti, začiniti (jed), Rez.- C.; — 3) u. se, wagen, nk.; ( hs.).
9723. uspẹ́ti, -spẹ̑jem, -spẹ̑m, vb. pf. 1) gedeihen, gelingen: delo je uspelo, nk.; — 2) reussieren, Cig. (T.); uspel je dokazati, prepričati, Cig., Zora; — rus.
9724. usŕhəł, -hla, adj. = slaboten, bled, nezdrav videti v lice izza kake bolezni, (tudi zdrav človek je "usrhel", ako ga mrazi), Podkrnci- Erj. (Torb.).
9725. ústa, n. pl. der Mund; za ena usta kruha, ein Mundvoll, ein Bissen Brot; — kruh, dober na usta, ein schmackhaftes Brot, Polj.; — na usta, mündlich, Z.; na vsa usta (govoriti, povedati, hvaliti), frei heraus, ohne Zurückhaltung; voznikom brusim naravnost, na vsa usta, gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, LjZv.; na prva u., in einem Athem, Zv.; medena usta, die Schmeichelzunge, Cig.; dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača = er sucht es mit Schmeicheleien u. vergilt es mit Grobheiten, Mur.; učiti se iz ust (= na izust), memorieren, Cig. (T.), Svet. (Rok.); vedeti iz ust vse sv. pismo, Levst. (Zb. sp.).
9726. ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.- Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.
9727. ustȃrati se, -am se, vb. pf. 1) = postarati se, alt werden, Dict.; — ustaran, althergebracht, Cig.; — 2) = zastarati se, verjähren, Cig.
9728. ustàv, -stáva, m. 1) der Einhalt, Cig.; — 2) = zavod, die Anstalt, das Institut, Jan., nk.; — 3) das Statut, DZ.; u. povodnega redu, die Flusspolizeiordnung, Levst. (Nauk).
9729. ustǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) abtreten, weichen, C.; Kristusu ustopiti, Krelj; (= u. se komu, Dict.); — ablassen, abstehen, Jan., C.; — cedieren, Jan.; — abtrünnig werden, C., Ravn.; — 2) u. se, eine Stellung einnehmen, sich hinstellen, hintreten; u. se pred koga; David se ustopi, da snujejo mimo njega, Ravn.; — 3) u. se, fehltreten: žrebec se je ustopil, = tako je n. pr. stopil, da se je zaplel v remenje, Gor.
9730. ustrahováti, -ȗjem, vb. pf. zu Paaren treiben, überwältigen; tak je, da ga nihče ne ustrahuje, Levst. (Zb. sp.); gospoda so se zapirali v trdne svoje gradove, katerih sovražnik ni mogel lahko ustrahovati, LjZv.
9731. ustrẹ́gati, -am, vb. impf. = ustrezati, Cig., Jan.
9732. ušı̑vəc, -vca, m. 1) ein lausiger Mensch; der Lauskerl (psovka); — 2) das Läusekraut (pedicularis), Cig., Jan., Tuš. (R.); — die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig., Jan., C., Rodik na Krasu- Erj. (Torb.), Št.; — der Zweizahn (bidens tripartita), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) das Läusepulver, Cig.; — feinkörniger Sand, Cig.
9733. utajíti, -ím, vb. pf. 1) verheimlichen, verhehlen, verschweigen; — ableugnen, verleugnen; — utajen, latent ( phys.), Cig. (T.); utajena toplota, gebundene Wärme, h. t.- Cig. (T.); — 2) vorenthalten: u. komu dobroto, C.; naj me kara, le (li) olja balzama naj ne utaji glavi moji, ogr.- Valj. (Rad).
9734. utéči, utéčem, vb. pf. 1) entlaufen, entfliehen; zdaj je dosti hlapcev, ki (kir) od svojih gospodov uteko, Dalm.; entfahren, beseda uteče čoveku; — kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — 2) ablaufen, abfließen, Cig., Dol.; predno človek k žlahti priteče, lahko mu kri uteče, Lašče- Levst. (M.); Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, Ti sužnje bo življenje moje celo, Preš.; — 3) Zuflucht nehmen: u. se h komu, Lašče, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad); — 4) u. se, ablaufen, abfließen, fallen, abnehmen; vsaka povodenj se uteče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) u. se, durch Laufen unbrauchbar werden, sich ablaufen: mlinski kamen se je utekel, Cig.; čepniki so se utekli, die Zapfenlöcher haben sich ausgelaufen (erweitert), Cig.; — u. se, sich müde laufen, sich zerlaufen, Cig., Vrtov. (Km. k.).
9735. utẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad uteči; 1) entlaufen, entfliehen, Cig., Jan., M., Ben.- Kl., nk.; — 2) u. se h komu, zu jemandem seine Zuflucht nehmen, nk.; — 3) u. se, ablaufen, abfließen, fallen; voda se uteka, (uteče, Mur.); — 4) u. se, sich auslaufen: čepniki se utekajo, die Zapfenlöcher laufen sich aus (erweitern sich), Cig.
9736. utòr, -ǫ́ra, m. 1) zareza pri dogah, v katero se vstavlja dno sodu, keblu itd., die Nuth, der Gergel, Mik., Soška in Ipavska dol.- Erj. (Torb.), Dol., BlKr.; — 2) on del keblovega, sodovega oboda, ki strči nad dnom, der Frosch, Rib.- M., Soška in Ipavska dol.- Erj. (Torb.); prijeti sod za utore, Dol.; — prim. otor.
9737. utrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) ogenj u. = s trenjem napraviti ogenj, durch Reibung Feuer anmachen, Navr. (Let.); — 2) durch Fahren u. Gehen fest machen, festtreten; pot, cesto u., Cig., C., Erj. (Torb.); utrta steza, tla, C.; konji iščejo utrtega pota, Erj. (Izb. sp.); grudasta cesta se počasi utare, Z.; — travo utreti, Gras zusammentreten, Volk.; — 3) u. se, beim Brecheln des Flachses sich verletzen, Notr.
9738. 1. utŕniti, -nem, vb. pf. putzen, schneuzen: luč, svečo u.; — u. se, utrnila se je zvezda, eine Sternschnuppe ist gefallen; — solza se mu je utrnila iz očesa, eine Thräne entfiel seinem Auge, Cig., Jan., nk.; — utrne se mi misel, ein Gedanke steigt mir auf, Cig., Ravn.; — utrne se boj, es kommt zur Schlacht, Cig.
9739. útrọ, n. = jutro, ogr.- C., vzhŠt.- Vest.; za utra = zjutraj, ogr.- C.
9740. utrpẹ́ti, -ím, vb. pf. entbehren, missen; to lahko utrpim; tako malo jih more u. kakor mesa v loncu, Dalm.; imajo lupino in zrna morajo utrpeti, Trub.; — einen Abbruch erleiden, Jan.; — missen können, hergeben können, vermögen, imstande sein; daj mi, kolikor utrpiš! Cig., C., Gor.; dajte nam kruha in stan, ako utrpite, Vrt.; ne utrpe toliko, da bi se stroški poravnali, Cv.; zavpila je, kolikor je utrpelo grlo, Levst. (Zb. sp.); jaz ti ne utrpim ničesar dati, Vrt., Polj.; ne utrpi, da bi kateri kaj odrekel, Str.; tako uboga je zdaj, da še jagneta v dar ne utrpi, Ravn.; nogi nista utrpeli (vertrugen) dosti naglosti, Jurč.; — ne utrpim, ne morem si utrpeti, da ne bi —, ich kann nicht umhin, Jan.; ne utrpim (si), da ne bi ga svaril, Levst. (M.); tudi: ne utrpim se, Levst. (Zb. sp.), Navr. (Let.); — u. si, sich vergönnen: še čašice vina si ne utrpi, Ig (Dol.); še tega si ne utrpi, da bi —, Tolm.
9741. úzda, f. der Zaum; konja za uzdo prijeti; — ( fig.) na uzdi imeti, im Zaume halten, Cig., Dalm.; — die Halfter, Mur., Cig., Jan., Gor.- Valj. (Rad).
9742. ȗzdar, -rja, m. der Zaummacher, Cig., C.
9743. úzdast, adj. zaumähnlich: uzdasta mišca, der Jochbeinmuskel, Erj. (Som.).
9744. uzdáti, -ȃm, vb. impf. 1) den Zaum anlegen, bezäumen: u. konja, Cig., Jan.; uzdan, bezäumt, Dict.; — 2) im Zaume halten, zügeln, Cig., Jan., C.; u. koga, jezik, strast, C.
9745. užı̑tək, -tka, m. 1) die Nahrung, Trub.; skrbeti za užitek, Krelj; — das Leibgedinge, Cig., jvzhŠt.; — 2) der Genuss, die Nutznießung, imeti u. od česa; — die Rente, Levst. (Pril.); občinski u., das Gemeindegut, Levst. (Nauk); — ( pren.) duševni u., nk.
9746. užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.- Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.- Valj. (Rad).
9747. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
9748. vȃb, m. die Lockung, Cig. (T.); zapeljivi vab, C.: — jerebji v., der Hühnerruf, damit die Feldhühner zu locken, Cig.
9749. vȃba, f. 1) die Lockung, die Verlockung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zapeljiva v., Mur.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., M., C.; nastaviti vabo, Gor.; — tudi: vába, Dol.
9750. vábiti, -im, vb. impf. 1) locken, anlocken; kokoš piščeta k sebi vabi; goste v krčmo v.; — 2) einladen; v. na gosti, na obed; v. v svate, zur Hochzeit laden; — = eno uro pred začetkom božje službe zvoniti; (po nekod dvakrat vabi: dve uri in eno uro pred začetkom).
9751. vádən, -dna, adj. 1) gewohnt: jaz tega nisem vaden, temu delu nisem vaden, Lašče- Levst. (Rok.), Svet. (Rok.); vaden, zastonj piti, LjZv.; — 2) gewöhnlich, Jan., Kropa ( Gor.); — 3) = vadben, Cig.
9752. váditi se, vȃdim se, vb. impf. zanken, streiten, Habd.- Mik., ogr.- C.
9753. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
9754. vȃdljati, -am, vb. impf. ( pf.) 1) wetten, Mur., Cig., Jan., Št., Tolm.; tudi: v. se, BlKr.; ne morem se vadljati, da bi v vsakem slučaju pravo zadel, Erj. (Izb. sp.); — 2) v. se, wetteifern, Cig., Rib.- M.; v. se s kom, Cv.; — vadljáti, -ȃm, Valj. (Rad).
9755. vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.- M., C.; studenec na vago, Fr.- C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
9756. vȃlez, m. neko kupilno platno, nekako valovito tkano, katero rabi Belim Kranjicam za spodnji del krila in za rokave, BlKr.
9757. valjȃvica, f. 1) die Wellenlinie, h. t.- Cig. (T.); — 2) die Erdscheibe, das Saubrot (cyclamen europaeum), ("morda zaradi oble korenike"), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
9758. vardẹjáti, -dẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m, Jan.), -dẹ́nem, vb. impf. ( pf.) 1) hegen, pflegen, warten, Dict.- Mik., Trub., Krelj, Dalm., Jap. (Sv. p.); vardej svojega očeta! Trub.; ne vardejan otrok, ein verwahrlostes Kind, Gor.; vardejana je, sie ist versorgt, Gor.; če si za groš kruha pa kupico vina kupiš, pa si vardejan, Polj.; — 2) vb. pf. praes. vardẹ̑m, versuchen, probieren, Jarn.; vardẹ́nem, ogr.- Mik.; — prim. stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, in nem. warten, Mik.
9759. 1. vȃrnica, f. (zaklopnica) varnica, das Sicherheitsventil, Cig. (T.).
9760. várnost, f. 1) die Sicherheit, die Gefahrlosigkeit; varnost življenja in imenja; javna v., nk.; — = varščina: v. dati za kaj, Cig.; — 2) die Behutsamkeit.
9761. várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.- Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj- Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; ( imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).
9762. vbȃdati, -am, vb. impf. ad vbosti; 1) hineinstechen; = šivati: kdo bo na Martinji dan vbadal in krpucal! Levst. (Zb. sp.); — 2) v. se, sich abmühen, Cig., Jan., Kr.; Se vbada se vpera, Za smrt le skrbi, Preš.; — prim. vpikovati se.
9763. vbọ̑dati, -am, vb. impf. hineinstechen: = šivati ( zaničlj.), (vbudati) Lašče- Levst. (M.).
9764. vbrázditi, -im, vb. pf. = zabrazditi, Cig.
9765. vdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) hineinmachen, einfügen, einfassen: v. kaj v zlato, v srebro, Cig.; einwirken: v. kaj v kako tkanino, Cig.; tudi: v. kaj s čim, n. pr. skrinja zaveze je bila z zlatom bogato vdelana, Burg.; — 2) škornje v., die Stiefel vorschuhen, Dol.; golenice že tolikokrat vdelane, Jurč.
9766. vdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) hineinstürzen: voda je v mlin vdrla (drang ein), Mur.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen: most se je vdrl, zemlja se je vdrla; — einfallen: pri teh besedah se Judežu obraz vdere, groza ga zgrabi, Ravn.; — vdrt, eingedrückt, concav, Cig., C.; vdrto zrcalo, der Concavspiegel, Sen. (Fiz.); vdrta ploskev, eine concave Fläche, Žnid.; — eingefallen (mager): vdrte oči, vdrt obraz.
9767. vẹ́ča, f. 1) die Steuer, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jan.; die alte Giebigkeit ( opp. novice, die neuen Auflagen), Kor.- Jarn.; na večo iti, Steuern zahlen gehen, Jarn.; — 2) pl. veče, der Rechtsstreit, C.
9768. vę́čati, večím, vb. impf. schreien, Mur., Cig., Dol.; pijanci veče, Dol.; zajec veči, Cig.; veči kakor črednik, Gor.
9769. večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj ( Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
9770. večína, f. die Mehrheit, die Mehrzahl; die Majorität; — z večine, größtentheils, C., nk.
9771. vẹ̑dez, m. das Wissen, Mur., Cig., Jan.; z mojim vedezom, mit meinem Wissen, V.-Cig.; brez mojega vedeza, V.-Cig., C.; z vedezom svoje žene, Jap. (Sv. p.); brez vedeza, ohne Vorwissen, Pohl. (Km.); z vedezom, wissentlich, V.-Cig.; brez vedeza kaj storiti, unwissend etwas thun, Cig.
9772. vẹ̑dež, m. 1) das Wissen, die Kenntnis, Jan., C.; z vedežem, mit Wissen, vorsätzlich, Jan.; po mojem vedežu, soviel ich weiß, C.; na vedež dati, bekannt geben, C., Mik., Gor.; na vedež priti, bekannt werden, C.; vedež imeti, wissen, erfahren haben; vedeže kupovati, Maulaffen feil haben, C.; — 2) der Vielwisser, Mur., V.-Cig., Jan., C., Štrek.; imel je vrana, ki je bil vedež in mu je vse povedal, ko je domov prišel, (iz neke bajke) Mur.; v vasi so ga imeli za vedeža, Erj. (Izb. sp.); — der Wahrsager, Mur., Cig., Jan.; der Kartenaufschlager, Dol.
9773. vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.- M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.- M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Ljubljansko barje- Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.
9774. vẹdovı̑n, m. der Vielwisser, der Zauberer, Dol.- Mik.
9775. vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.- Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
9776. vẹ́grati, -am, vb. impf. 1) v. denar, eine Geldmünze abschlagen, ihren Wert vermindern, C.; — 2) außer Brauch setzen, abstellen: denar, praznik v., zapŠt.- C.
9777. 1. vẹ́ha, f. 1) der Spund, der Spundzapfen; — das Spundloch; — 2) ein Zapfen bei den Maurern, der Döbel, Cig.; — 3) die Schleuse, Z., Notr.
9778. 1. vẹ̑ja, f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.- C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) ( das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, ob spodnji Dravi- C., Valj. [Rad]).
9779. 1. vẹ̑jnik, m. 1) das am Ende gekrümmte Astmesser, Mur., Cig., C., Dol., Poh.; — 2) = zveženj vej s še zelenim perjem, katero je posušeno ovcam in kozam v pičo po zimi; — der Laubbuschen, in den Weingärten zur Düngung verwendet, Mur.; — vejniki, das Faschinenwerk, BlKr.- Cig.; — der Palmbusch, Črni Vrh ( Notr.); — 3) vẹjník, der Laubfrosch (hyla arborea), Frey. (F.).
9780. 1. vę̑k, m. das Geschrei, lautes Weinen, der Jammer, Mur., Cig., M., C., Polj.; velik vek bo po vsem Egiptu, Ravn.; vek zagnati, zu schreien anfangen, M.; veliko veka, malo teka = viel Geschrei, wenig Wolle, Z.
9781. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
9782. veketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quäken, wimmern: zajec vekeče, C.
9783. vẹkivẹ̑čən, -čna, adj. = vekovečen, Mur., ogr.- M.; vekivečna voza (vuza), lebenslängliche Haft, kajk.- SlN.
9784. velenják, m. za Duhovo prihranjena paša; kdor na Duhovo prvi na pašo prižene, sme na velenjaku pasti, Ščav.
9785. veličȃstvọ, n. die Herrlichkeit, die Glorie, die Majestät, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; božje v., Krelj, Trub., Kast.; čast ino veličastvo je pred njim, Dalm.; — = Veličanstvo, Cv.; molite tudi za cesarsko Veličastvo! Trub.; (veličę̑stvọ, Mur., Jan., Danj.- Valj. [Rad]).
9786. veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
9787. vẹ́nəc, -nca, m. 1) der Kranz; vence plesti; — venec čebule; — rožni v., der Rosenkranz, das Paternoster; — 2) die Krone; — zobov v., die Zahnkrone, Erj. (Som.); — 3) pl. venci, das Gesimse, C.
9788. vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče- Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.
9789. vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.- Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.
9790. verẹ́ja, f. 1) die Thürpfoste (bei einem hölzernen Hofthor), Cig., Jan., C.; velika in mala v., die Pfoste, an welcher die Thüre hängt und diejenige, an welche sie anschlägt, Cig.; — 2) der Zaunpfahl mit Löchern, in welche Latten gesteckt werden, Cig., Kranj- M., C., Z., Mik., Gor.; Čuk sedi na veji, Sova na vereji, Npes. ( Kr.)- Valj. (Rad); — 3) der Pflock am Brückenjoche, Z., Gor.- Burg. (Rok.); — 4) pl. vereje, die Kesselkette, Soška dol.- Erj. (Torb.).
9791. verę́nka, f. die Zaunthür, jvzhŠt.
9792. verížən, -žna, adj. Ketten-: verı̑žni oklep, der Kettenpanzer, Cig.; — verižni račun, die Kettenrechnung, Cel. (Ar.); verižna zveza, die Kettenverbindung, Cel. (Ar.); verižno pravilo, der Kettensatz, Cig. (T.).
9793. verížiti, -ı̑žim, vb. impf. 1) mit Ketten binden, verbinden, Mur., Cig., C.; — 2) verkrümmen, Cig.; v. se, sich kettenartig winden, SlN.- C.; — začel je verižiti, er begann sein Unwesen zu treiben, Svet. (Rok.); neumno v. = neumno govoriti, Levst. (Zb. sp.); — pesni v., Gedichte schmieden, nk.; — 3) den Weinpressriegel einlegen, vzhŠt.- C.
9794. verı̑žnica, f. 1) das Kettenwerk, DZ.; v. na bet, das Kolbenkettenwerk, DZ.; v. na skledico, das Becherkettenwerk, DZ.; v. na zavoj, das Schneckenkettenwerk, DZ.; — 2) die Kettenlinie, Cig. (T.).
9795. vę̑rstvən, -stvəna, adj. Religions-: verstvena zaloga, der Religionsfonds, DZ.
9796. vę́ruh, m. 1) der Weihrauch, Dalm., Trub., Goriš.- Kres; — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), (to zelišče devljejo na cvetno nedeljo med les, ki ga nesejo blagoslovit, in služi potem o božičih za kadilo), Kres; — iz nem.; prim. srvn. wîrouch.
9797. vẹ́siti, vẹ̑sim, vb. impf. hängen, Mur., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), Zora; brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi, Krelj; — oblaki se vesijo, die Wolken senken sich, Z., Dol.- Levst.; herabschweben: orel se vesi nad svojimi mladimi, Cig.
9798. vẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
9799. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
9800. vẹ́šča, f. 1) ein vielwissendes Weib, Notr.- Levst. (Rok.), Jurč. (Tug.); — die Zauberin, die Hexe, Meg., Habd., Dict., Mur., Cig.; coprnice ino vešče se na gromadi sežgo, Hip. (Orb.); žensko dete, katero se rodi po zadnjem koncu, bode vešča, Tolm.- Erj. (Torb.); vešče hodijo človeka tlačit ter pijo tudi kri, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) das Irrlicht, Mur., Cig., Dol.- M., Notr.; — 3) der Nachtfalter; übhpt. der Schmetterling, (veša) Mur., C.; — prosena v., der Hirsezünsler (pyralis silacealis), Erj. (Ž.).
9801. vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.- Mik., ogr.- C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).
9802. vẹtrokàz, -káza, m. der Windzeiger, das Anemoskop, Cig. (T.).
9803. vę̑z, m. 1) = vez, f. das Band, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine Art Ulme, za Muro- C. ( Vest.).
9804. vę̑zič, m. dem. vez; eine Art Ulme, Za Muro- C. ( Vest.).
9805. vezílọ, n. 1) das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., Mik., DZ.; Vezilo vseh polkov, Po mokrem ti bom, Vod. (Pes.); — 2) das Angebinde, das Geschenk zum Geburts- oder Namenstage; dati komu kaj za vezilo; — 3) der Kopfputz der Braut, Cig., Rib.- M.; — 4) die Stickerei, Cig., Jan.

   9.206 9.306 9.406 9.506 9.606 9.706 9.806 9.906 10.006 10.106  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani