Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (9.301-9.400)

  1. strȗpnica, f. 1) (žleza) s., die Giftdrüse, Jan. (H.); — 2) die Wasserjungfer, die Libelle, Z.
  2. strȗpnik, m. 1) die Giftblase, Cig.; — 2) (zob) s., der Giftzahn, Cig.; — 3) eine Heilpflanze (gegen Viehblähungen), Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
  3. stȓv, -ı̑, f. 1) der Schoberstock, Cig., M.; — 2) komur kozolca zmanjka, zabije poleg njega še močne kole v zemljo in nanje late priveže, to so: strvi, Št. Jernej ( Dol.); — pogl. ostrv.
  4. stržə̀k, -žkà, m. der Zaunkönig (troglodytes), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.); — prim. strežek, strežič.
  5. stržír, -rja, m. na plavu stebriček, na katerega je krmilo privezano, Savinska dol.; — prim. stožer.
  6. studénčina, f. 1) = studenčnica, das Quellwasser; studenčino piti, Dalm.; mrzla studenčina izvirajoča izpod pečine, LjZv.; — 2) pl. studenčine, der Quellengrund, V.-Cig., C.; stika po vseh studenčinah in dolih za travo, Ravn.; — tudi: studę̑nčina, Valj. (Rad).
  7. stúhəł, -hla, adj. = zatohel, muffig, dumpfig, Cig., Jan., C.
  8. stúhniti, -tȗhnem, vb. pf. dumpfig werden, Cig.; verderben ( v. Korn), C.; nam. stohniti; prim. zatohniti.
  9. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
  10. substitúcija, f. zamena, die Substitution, Cig. (T.).
  11. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
  12. sukárən, -rna, m. pri sprednjem delu gospodarskega voza les, ki se suče okolo igle in nosi ročice, BlKr.
  13. súkənce, n. dem. sukno; schwaches Tuch, Cig.; spredaj šilce, zadaj vil'ce, zgoraj sukence, spodaj platence (= lastovka), Idrija- Erj. (Torb.); — tudi: sukəncè, Valj. (Rad).
  14. suknjáč, m. ein Mann, der einen Rock zu tragen pflegt, C., Bes.; suknjač vodi za nos naša dekleta, Jurč.
  15. suknjáča, f. der Rock ( zaničlj.), Zv.; bes. ein langer, grober Rock, Z.
  16. sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc- C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.- C.).
  17. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
  18. sȗmnja, f. die Muthmaßung, der Wahn, Cig., C.; v sumnji biti in misliti, in dem Wahne befangen sein und glauben, Krelj; — der Argwohn, der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Mik., nk.; sumnja leti na zatoženca od več strani ob enem, Levst. (Nauk); — der Zweifel, das Bedenken, V.-Cig., Jan., C.; brez sumnje, ohne Zweifel, Cig., Krelj; ljudje so v sumnji bili, Krelj.
  19. súmpor, m. der Schwefel, kajk.- Valj. (Rad); (sumper: da te sumper vzame! Pjk. [Črt.]).
  20. sȗrka, f. 1) = jopa, kočemajka, C.; — eine Art nationaler Männerrock, nk.; ( hs.); — 2) der Hundszahn (erythronium dens canis), Medv. (Rok.).
  21. súša, f. 1) die Dürre; suša kos kruha vzame, moča pa dva; — 2) die Hütte, der Schoppen, C.; — prim. suhota 3); — 3) psovka suhemu človeku, LjZv.
  22. sušı̑łnica, f. 1) die Darre; — der Dörrofen; s. za sadje, lan itd.; — 2) die Trockenkammer, der Trockenboden, DZ., Levst. (Pril.).
  23. sušílọ, n. 1) das Trocknen; seno na sušilu, Lašče- Levst. (M.); perilo na sušilu, die trocknende Wäsche, Z.; ni pravega sušila, da bi otavo pod streho spravili, Polj.; slabo sušilo imamo, jvzhŠt.; vreme je dobro za sušilo, Gor.- DSv.; — das Dörren, C.; sadje za s., Cig.; — 2) der Trockenapparat, Cig. (T.); — 3) der Trockenplatz, Cig., Jan., Cig. (T.).
  24. svadljìv, -íva, adj. hadersüchtig, zanksüchtig, Guts., Mur., Cig., Jan., Krelj.
  25. svadljívost, f. die Hadersucht, die Zanksucht, der zwieträchtige Geist, Mur., Cig., Jan.
  26. svȃja, f. der Hader, der Zwiespalt, die Zwietracht, Cig., Jan., C., Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.; z jezikom svaje delati, vzhŠt.- Kres; v svaji so, svajo imajo med seboj, sie haben sich zerzankt, vzhŠt.
  27. svájavən, -vna, adj. zanksüchtig, ogr.- C.
  28. svájavnost, f. die Zanksucht, ogr.- C.
  29. svajevȃnje, n. das Zanken, Valj. (Rad).
  30. svȃljək, -ljka, m. 1) etwas zwischen den Händen Zusammengerolltes, Zusammengeknetetes, ein Klößchen; mati požveči otroku svaljek kruha, Gor.; dete, ki ne raste, je kakor svaljek, Gor.; Danijel vzame smole, sala in las, napravi svaljkov in jih drakonu meče, Ravn.- Valj. (Rad); — svaljki, die Stopfnudeln, Cig.; — 2) ein Knöllchen im Brot, eine nicht ausgebackene Stelle, Cig.; — 3) die Pille, Cig., Jan., DZ.; — 4) das Haarwülstchen, ein Wutzel Haare, Cig.; s. volne, Cig.; pri obleki se med podvlako in suknom delajo svaljki, Levst. (Rok.); svaljki, die von Unflat zusammengeklebte Wolle, die Klunkern, Cig.; — 5) das Büschel: nekaj svaljkov prediva, LjZv.; s. sena, Notr.
  31. svȃr, m. der Verweis, der Tadel, Meg., Jan., Cig. (T.); brez svara pustiti, ungestraft lassen, Trub.; ne zavrzi gospodnjega svara! Dalm.; bila bi sto svarov vredna, Skal.- Let.
  32. svaríti, -ím, vb. impf. 1) mit Worten ahnden, verweisen, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub.; svaril je njih nevero, Krelj; kaštigati ali s., Krelj; tvoja zapoved svari vse hudo, Kast.- Valj. (Rad); on nas za to svari, kar v srcu mislimo, Škrinj.- Valj. (Rad); — s. se s kom = kregati se, Trub., Dalm.; štirideset let sem se svaril z le-to žlahto, Trub.; — 2) mahnen, warnen; kolikokrat smo ga svarili, pa vse je bilo zastonj.
  33. svȃtevca, f. die Kranzjungfer, C.; tudi: poglajena s., C.; zavita s., die Frau des ersten starejšina, C.; (iz: "svatervca", C.).
  34. svẹ́ča, f. 1) die Kerze; lojnata, voščena s.; raven kakor sveča, kerzengerade; — 2) der Eiszapfen; ledene sveče, Jurč.; — 3) die Schraube, an welcher der Pressstein befestigt ist ( z. B. bei Weinpressen), Cig., LjZv., Dol.; — 4) papeževa s., der Himmelbrand, die Königskerze (verbascum phlomoides), Jan., Tuš. (R.); — sv. Petra s., der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
  35. 2. svẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.- C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
  36. 1. svẹ̑t, svẹtȃ, m. 1) die Welt; svetovi, die Welten; ves voljni s., das Weltall ( nav.: vesoljni s.); svetli, široki, okrogli s., ogr.- C.; po svetu je bil, er war in der Fremde, Jan.; po svetu koga pognati, jemanden auf den Bettelstab bringen, C.; tako je na svetu, tak je svet, so geht es in der Welt; za ves svet ne, um alle Welt nicht; povsod sveta, allerorten, Mur.; nekdaj sveta, vor Zeiten, C.; na tem in na onem svetu, in diesem und in jenem Leben; na svetu biti, am Leben sein, Cig.; iti s tega sveta, das Zeitliche segnen; — na svetu tak, ganz so beschaffen, M., C., Dol.; = na vsem svetu tak, jvzhŠt.; = pri svetu tak, C., M.; — 2) coll. Leute; toliko je bilo sveta tam, da se je vse gnelo, es war so viel Volk dort, dass man sich nur drängte, M., BlKr., jvzhŠt.; kaj poreče svet? was wird die Welt dazu sagen, Cig.; — 3) der Boden, das Land, das Terrain; kamenit, neobdelan, pust s., steiniger, unbebauter, öder Boden; zvedeti, kako je ustvarjen s., Kenntnis der Terrainverhältnisse gewinnen, Levst. (Močv.); Grund und Boden: imam dober kos sveta, C.; nekoliko sveta nakupiti; na občinskem svetu, auf dem Gemeindegrund; tukaj s. visi, hier ist die Lage abschüssig, C.; — 4) = svit, C.; bile so pred svetom pri grobu, ogr.- Valj. (Rad).
  37. 2. svẹ̀t, svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.
  38. svẹtárən, -rna, m. = čelešnjak za luč, Tolm.- Levst. (M.).
  39. svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.- C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
  40. 1. svẹtílọ, n. 1) die Leuchte, Cig., Jan., Zora, nk.; pristansko s., die Hafenleuchte, Cig.; — die Laterne, Cig. (T.); ( stsl.); — die Lampe, C., Jap. (Sv. p.); bila je duša modri devici podobna, ki je svetilu za obilo olja skrbela, Slom.; — 2) die Beleuchtung, C., DZ.; s. napravljati, die Lampen, Lichter herrichten, C.; — 3) das Leuchtmaterial ( chem.), Cig. (T.); krožno s., die Photosphäre, Cig. (T.).
  41. svẹtokàz, -káza, m. 1) die Weltkarte, Cig. (T.); — 2) das Kosmorama, Cig. (T.).
  42. svínəc, -nca, m. das Blei; žgani s., die Bleiasche der Töpfer, Cig.; — (vodomerni) s., das Senkblei, Guts., V.-Cig.; — das Schießschrot; zajcu svinca zagnati v glavo; — bledi s., das Zinn, C.
  43. svinjerẹ̀z, -rẹ́za, m. = rezar, der Sauschneider, Cig.
  44. svinjerẹ̑zəc, -zca, m. = rezar, der Sauschneider, Jan.
  45. svı̑njščak, m. 1) der Schweinekoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) svinjščák = svinjak (Schweinestall), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 3) svinjščák = lonec za svinjsko kuho, Fr.- C., Notr.
  46. svísli, f. 1) der überhangende Theil des Dachbodens an der Giebelseite, das Dachgesimse, C., Št., Notr.; — 2) an der Außenwand des Hauses angebrachtes Stangenwerk, um daran Kukuruz, Fisolen u. dgl. zum Trocknen aufzuhängen, Mur., C.; — 3) der oberste inwendige Theil des Dachraumes, Savinska dol., Prim.; — 4) der Strohboden, meist an oder über der Dreschtenne angebracht: mlatiči pomečejo premlačeno in zmedeno slamo skozi vrata s skednja v svisli, Kamnik; pastir se zarije v slamnate svisli, Kod. (Mar.); — = senica, der Heuboden (navadno del drugega poslopja), Dol., Gor.; — = senica na oddaljenem travniku, Idrija; — 5) die Scheuer, Trub.; ptice ne zbirajo v svoje svisli, Trub.
  47. svı̑t, m. 1) der Glanz: s. orodja, C.; — der Lichtschein, Cig., Jan.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; delati od svita do mraka; pred svitom, vor Tagesanbruch; s svitom, ob svitu, bei Tagesanbruch; s. se pozna, se zaznava, es graut der Tag, C.; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah, LjZv.
  48. svítək, -tka, m. 1) der ringförmige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etwas tragen zu können, der Tragring; brez svitka škaf na glavi nositi; — 2) etwas Ringartiges, Kranzartiges: s. smokev, ein Kranz Feigen, Cig.; — s. dratu, eine Drahtrolle, Cig.; — voščeni s., der Wachsstock, Cig., DZ.; — der Wulst (in den Säulenordnungen), Cig.; — der Ring, die Krone (an Hufen und Klauen), Cig.; — der Atlas (in der Beinlehre), Cig., Cig. (T.); — v svitke jesti, gierig essen, v svitkih mu je šla jed v grlo, die Speisen wurden von ihm hastig verschlungen, Lašče- Levst. (M.); — 3) der Pfannenkuchen, Cig.; — 4) der Wasserwirbel, Cig.; — 5) v svitke iti, sich sehr ängstigen, Cig.; ( zum Kreuz kriechen, Z.); — 6) roženi s., die hornartige Tellerschnecke (planorbis corneus), Erj. (Ž.); = roženasti s., Jan.
  49. svízniti, svı̑znem, vb. pf. = zažvižgati, Dol.
  50. svobodúh, m. der Freigeist ( zaničlj.), Cig., ZgD.
  51. svojíłən, -łna, adj. zueignend ( gramm.), Cig., Jan., nk.; svojı̑łni zaimki, Jan.
  52. svojítən, -tna, adj. besonderer: zaradi čisto svojitnih, važnih vzrokov, Levst. (Pril.); njih svojitno osebje, DZ.
  53. svojíti, -ím, vb. impf. als Eigenthum beanspruchen, in Anspruch nehmen: s. si kaj, Cig., Jan.; to motiko si sosed svoji (= pravi, da je njegova), jvzhŠt.; moja sinova si v sužnost svoji, nobenega plačila si ne svoji, Ravn.- Valj. (Rad); nazaj si s. kaj, das Eigenthum einer Sache zurückansprechen, Svet. (Rok.); (s. se česa, Gor.); — sich anmaßen, Cig., Jan., nk.; — sich zueignen, Cig., Jan.
  54. svojọ̑st, f. die Eigenthümlichkeit, Jan., C.; — die Freiheit, Jan., C.; tudi: svójost; Oh, pridi samski stan nazaj, In meni zopet svojost daj! Slom.
  55. svǫ̑jstvọ, n. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig., Jan.; s. tal, DZ.; s. kakega jezika, der Geist der Sprache, Jan., Navr. (Kop. sp.); s. slovansko, Levst. (Nauk); prirodno s., das Naturell, Cig. (T.); — die Eigenschaft, die natürliche Beschaffenheit, Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.; notranja svojstva, innere Eigenschaften, Cig. (T.); občno s., eine allgemeine Eigenschaft, Sen. (Fiz.); zapravljivosti ni bilo v številu njegovih slabih svojstev, Jurč.
  56. svȓkati, -kam, vb. impf. 1) zusammenschrumpfen machen; s. se, zusammenschrumpfen: listje se je svrkalo, C.; svrkana beračica, Ravn.; — 2) sengen, V.-Cig.; ropali, svrkali in požigali so, Ravn.; — 3) (mit Worten) verspotten, sticheln, C., Z.; smeh imajo ž njim in ga zaničujejo in svrkajo, Ravn.; Judje so jih svrkali in zaničevali, Ravn.; — prim. svrkniti.
  57. svŕkniti, svȓknem, vb. pf. 1) eig. verdrehen: izza mize koga s. (umdrehend wegstoßen), Z.; — 2) s. koga = z besedo koga zbosti, Z.
  58. šablōna, f. izrezan vzorec, die Schablone, Cig. (T.), nk.
  59. šafáriti, -ȃrim, vb. impf. = za šafarja biti, Trub.
  60. šága, f. der Splitter, kajk.- Valj.; = trščica, ki se zadere za kožo, Gor.
  61. šála, f. der Scherz, der Spass, die Posse; za šalo, im Scherze; iz šale, aus Scherz; to ni šala, das ist keine Kleinigkeit; šalo s šalo odvrniti, Dict.; šale briti, zbijati, uganjati, scherzen; — od šale glava ne boli, Npreg.- Jan. (Slovn.); — on je kratke šale človek, er ist kurz angebunden, C.
  62. šantálọ, n. der Hinker ( zaničlj.), Cig.
  63. šantúcati, -ȗcam, vb. impf. hinken ( zaničlj.), Št.- Mur., Cig., Jan.
  64. šantȗs, m. = šantavec ( zaničlj.), C.
  65. 2. šápa, f. = motika, die Haue, Ip., Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. it. zappa, die Haue, Mik. (Et.).
  66. šápavəc, -vca, m. = kolednik, (prav za prav = tepežkar), Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.).
  67. šȃplja, f. = dar, ki se daja šapavcem (kolednikom) za šapanje, Kor.- Štrek. (Let.).
  68. šapȗn, m. = voder za brusni kamen, Guts., Mur., Jan.; — prim. čapún.
  69. šarokàz, -káza, m. das Spectroskop, h. t.- Cig. (T.).
  70. šátər, -tra, m. der Zauber, die Hexerei: na šatre verovati, C.
  71. 3. šátrati, -am, vb. impf. hexen, zaubern, vzhŠt., kajk.- C.
  72. šátravəc, -vca, m. der Zauberer, vzhŠt.- C.
  73. šátravka, f. die Zaubrerin, vzhŠt.- C.
  74. šatrı̑ja, f. die Zauberei, Mur., M., C.
  75. šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
  76. 1. ščáp, m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.- Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.- Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej ( Dol.); prim. čep 2).
  77. ščəbətàv, -áva, adj. gerne zwitschernd, geschwätzig: ščebetavo društvo zarobljenih vrabcev, Levst. (Zb. sp.).
  78. 2. ščénəc, -nca, m. 1) tečaj pri nožu zaklepalniku, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vsako zaklepalo, ki se odpira in zapira, GBrda; — 2) das Insect (sploh vsaka mlada živalca, ki nima svojega imena), Grgar pod Sveto Goro- Erj. (Torb.); — die Laus, (šenec) V.-Cig.; — ( prim.: zelen, kakor ščenec, Štrek. [Let.]); — 3) die Niete, der Nietnagel, Guts., Jarn.; — ščeniti, ščipati.
  79. 2. ščəpə̀c, -pcà, m. 1) kake drobne stvari toliko, kolikor se je s tremi prsti zagrabi, die Prise; (tudi: ščépəc) š. tobaka, Cig., Jan., Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) pl. ščépci, alle Fingerspitzen einer Hand zusammengehalten, kajk.- Valj. (Rad); — die Finger, Habd.- Mik.; dušice, iz peklenskega lovca ščepcev oslobojene, kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Pinzette, Jan. (H.).
  80. ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg- Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
  81. ščipáča, f. die Kneipzange, die Rupfzange, C.
  82. 1. ščípalica, f. 1) die Kolik, C.; — 2) pl. ščipalice, die Zwickzange, Jan.
  83. ščipȃłnica, f. 1) orodje, s katerim se ščiplje, C.; die Zwickzange, Cig., Jan.; — 2) die Krebsschere, Cig., Jan.; — 3) der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig.
  84. ščipȃłnik, m. 1) der Zwicker (naočniki), Žnid.; — 2) pl. ščipalniki, die Fresszange der Insecten, Cig.
  85. ščípati, -pam, -pljem, vb. impf. zwicken, kneipen; — ščiplje me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen; — plagen, beunruhigen; za vse me ščiplje = ich lebe knapp, Jan.
  86. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  87. ščı̑pəc, -pca, m. 1) das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Jan.; — die Kneipzange, C.; — die Lichtputze, die Lichtschere, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) = ščipavec, der Scorpion, Jan.; — 3) = 2. ščepec 1), der Fingerspitzengriff, Štrek.; za dober ščipec dlake, Str.; za ščipec zabelje, Zv.
  88. ščŕba, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Jan., C., Mik.; — 3) die Zahnlücke, Mur.; — prim. škrba.
  89. ščrbánja, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, vzhŠt.- C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., vzhŠt.- C.
  90. ščrbánjast, adj. 1) schartig, M., C.; — 2) zahnlückig, M.
  91. ščrbánjav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, Mur.
  92. ščrbánjavəc, -vca, m. der Zahnlückige, Mur.
  93. ščrbánjavka, f. die Zahnlückige, Mur.
  94. ščŕbast, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
  95. ščŕbav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
  96. ščrbína, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Cig., M.; — die Ritze, C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.
  97. ščrbínast, adj. 1) schartig, Mur.; ščrbinasta skala, schartiger Felsen, C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  98. ščrbínav, adj. zahnlückig, Mur., C.
  99. ščŕbljav, adj. 1) schartig, Mur., C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  100. ščŕbljavəc, -vca, m. der Zahnlückige, Mur.

   8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA