Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
za (9.201-9.300)
-
srẹdnjevẹ̑kar, -rja, m. ein Anhänger mittelalterlicher Ideen ( zaničlj.), Str.
-
srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
-
srẹ̑dnjik, m. 1) der Mittelfinger, Jan.; — 2) der Mittelzahn, C.; — 3) das mittlere Fassbodenstück, Mur., C.; — 4) das mittlere Beet eines Ackers, Mur.
-
srẹ̑pež, m. = grozan, strašan človek, Erj. (Torb.).
-
srketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, Mur., C., Z.; od mraza s., C.
-
sȓnka, f. = divja koza, C.
-
sȓpež, m. = srpogled človek, zavidnež, SlN.
-
srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
-
sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, ( prim. it. sorghetto), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
-
srták, m. = jezav človek, srtina 2), BlKr.- Let.
-
stajalíšče, n. der Standort, Guts., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s. (za ladje), die Rhede, Cig., DZ.; (lovsko) s., der Anstand, Jan., Vrt.
-
stáliš, m. 1) der Wohnort, Mur., C., Danj.- Mik.; — 2) der Stand, die Menschenclasse, Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); zakonski s., C.; nisem se brigal za njegov stališ, Jurč.; (tudi hs.).
-
stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.- C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.- Valj. ( Glas.), ogr.- C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče- Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein ( germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
-
stȃnje, n. 1) das Stehen; stanje in čakanje; s. zvezd, die Constellation, Cig. (T.); — 2) der Zustand, Jan., Z., nk.; železnica je v dobrem stanju, DZ.; začasno s., das Provisorium, DZ.; — 3) das Gebäude, das Wohngebäude, Mur., C., BlKr., jvzhŠt., ogr.- C.; das Wirtschaftsgebäude, Dol.
-
stanovíšče, n. 1) miza nima stanovišča, der Tisch hat keinen festen Stand, Goriš.; — 2) die Wohnung, der Aufenthaltsort, Levst. (Nauk); der Wohnsitz, DZkr.; — 3) der Standpunkt, der Gesichtspunkt, Jan., Cig. (T.); zdravniško s., Levst. (Pril.); ( hs.).
-
stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.- Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.- Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče- Levst. (Rok.).
-
starẹjšíniti, -ı̑nim, vb. impf. = za starejšino biti, Cig., Let.
-
starẹjšinováti, -ȗjem, vb. impf. = za starejšino biti, C.
-
staríha, m. ein alter Mann ( zaničlj.), ZgD.
-
1. starína, f. etwas Altes: coll. alte Dinge, altes Zeug, der Trödel; dati samo novino za capasto starino, Vrt.; — die Antiquität, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; starine, Antiken, Cig. (T.); — alter Wein; — über den Winter auf der Wiese gebliebenes Gras, Cig.; — = travnik, ki se le enkrat na leto kosi, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); (= bav. altwis, Levst. [Rok.]).
-
starúha, f. ein altes Weib ( zaničlj.), C., Bes.; zima, staruha nadušljiva, Zv.
-
státi, stȃnem, vb. pf. 1) treten: počakaj, da stanem pogledat na vrt! stal sem za skedenj, s konja, s postelje stati, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) ankommen, zu stehen kommen, kosten (v tem pomenu tudi impf., Mik.), to me težko (s težka, Dol.) stane, das kommt mir schwer an; kar ljudje radi store, to jih lahko stane, Trub. (Post.); ko bi me glavo stalo, wenn es mich den Kopf kosten sollte; koliko te stane hiša? wie hoch kommt dir das Haus zu stehen? Odrešenika smo veliko stali, C.; — 3) = vstati, ogr.- Valj. (Rad); — 4) s. se, geschehen, C.
-
stȃva, f. 1) das Setzen: s. besed, die Wortfolge, Jan., C.; — der Bau; s. tempeljna, Ravn.- Valj. (Rad); — die Einsetzung, die Gründung, C.; — 2) die Stellung: na stavo prignati konje, stave prost, DZ.; — 3) der Einsatz (in die Lotterie); — 4) die Wette; stavo narediti; stavo dobiti, izgubiti; za s. teči; — der Gewinn bei einer Wette: stavo zapiti; — der Preis, die Prämie, V.-Cig., C.; — 5) die zum Vogelfang aufgestellte Schlinge, der Fallstrick, Jan., C., Jurč.; pomaga jim stave delati ptičem, Zv.; stave staviti komu, jemandem nachstellen, C., Jurč.; — 6) der Garbenhaufen, der Getreideschober, Cig., C.; s. je kopica z 10 ali 20 snopi, C.; — 7) die Lage, die Stellung, C.; moja stava je huda, ich habe einen schlimmen Stand, Svet. (Rok.); — 8) der Posten ( math.), V.-Cig.; — 9) das Thema, V.-Cig.; — der Grundsatz, C.
-
stȃvčən, -čna, adj. Satz-, nk.; stavčni poudarek, der Satzaccent, Cv.
-
stáviti, stȃvim, vb. impf. 1) stellen, setzen: v skupine s., gruppieren, Cig. (T.); po koncu s., aufstellen; konj dobro noge stavi; mejnike s., die Grundsteine einsetzen; žive hraste s., Burzelbäume schlagen, Cig.; (črke) s., Lettern setzen; — besede s., kakor treba, so sprechen, wie es sich gehört, Levst. (Zb. sp.); einen Bau aufführen, bauen; hišo s.; zlate gradove si s. v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; peč s., den Ofen aufstellen, Z.; ansetzen: s. kupice, rogove, rožiče, Schröpfköpfe setzen, Cig., Navr. (Let.); s. pijavke, Blutegel ansetzen; koze (vimenice, Cig.) s., die Schutzpocken einimpfen, impfen; — im Spiel einsetzen, setzen; na karto s., s. v loterijo; — wetten; s. s kom, mit jemandem eine Wette eingehen; na kaj s., auf etwas wetten, Cig.; glavo stavim, da —; kaj staviš, da ne bo tako? (v tem pomenu tudi pf.); — toliko sem stavil na njo, ich habe so viel auf sie gehalten, Jurč.; (in ein Amt) einsetzen, Cig.; župana, črednika s., Z.; — pred oči s., vorstellen, Jan.; na svetlo s., hervorheben, Cig. (T.); — na smeh s., lächerlich machen, nk.; na sum s., verdächtigen, Jan.; pod nič s., herabwürdigen, Cig. (T.); s. kaj nad kaj, etwas einer Sache vorziehen, Cig., Jan., nk.; ovire, zadržke s., Hindernisse bereiten, Cig.; — 2) zum Stehen bringen, aufhalten, zurückhalten: s. žalost, C.; s. koga = muditi, C.; s. se = muditi se, C.; s. se v krčmi, C.; — s. se, sich widersetzen, sich weigern, Cig.; bes. sich weigern etwas zu gestehen, Polj.; — vino se mi stavi (widersteht mir), C.
-
stȃvkati, -am, vb. impf. in Mandeln stellen, Cig., = snopje na njivi v stave (stavke) devati, C.; Za srpom snopje stavka se, Npes.-K.
-
2. stéči, stéčem, vb. pf. 1) erreichen, erlangen, erwerben, gewinnen, Habd.- Mik., Jan., C.; s. si zasluge, Šol., SlN.- C.; ne bo dobrega konca stekel, er wird kein gutes Ende nehmen, Z.; ( prim. hs. steći v istem pomenu); — 2) zusammenfließen, zusammenrinnen: voda na zemlji naj steče na en kraj, in prikaži se suhota, Ravn.- Valj. (Rad); — sich vereinigen: ošpice vkup steko, Kug.- Valj. (Rad); = s. se, Cig., Jan.; — sukno se v vodi steče (wird verdichtet), Z.; — 3) s. se, zusammenlaufen, sich versammeln, Prim.; otroci se v zbor steko, Levst. (Zb. sp.).
-
stəklorẹ̀z, -rẹ́za, m. = steklorezec, Cig.
-
2. stəkníti, -táknem, vb. pf. zusammenstecken, zusammenfügen, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; s. deske po spahu (spehu), Cig.; tesno staknjeni zaboji, gut schließende Kisten, DZ.; — = na hitro kaj sešiti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — s. se, zusammenfallen ( von Linien, math.), Cig. (T.).
-
stę́lja, f. 1) die Streu; po stelje iti v hosto; za steljo listja nagrabiti; — 2) = praprot, BlKr.; bela stelja, der Adlersaumfarn (pteris aquilina), Navr. (Let.).
-
stę̑ljnik, m. 1) kraj, kjer se to dobiva, kar kdo za steljo rabi, der Streuwald, C., M., Nov., Gor.; — 2) die Streuhütte, Cig., C.; — 3) = koš za steljo, Tolm.
-
stẹ́na, f. 1) die Wand; bob v steno metati = vergeblich Vorstellungen machen; čelna, opažna s., die Giebelwand, Cig.; o božiču pod steno, o veliki noči za pečjo, Met.; slišalo se je za deveto steno (= weithin); — die Seite am Schiff, die Schiffswand, Cig. (T.); — gozdna s., der Waldmantel, Cig.; — 2) die Felswand: živa s., Cig. (T.); — die Wange ( mont.), Cig. (T.); s. poganja, žene, die Felswand fängt an sich aufzurichten, s. stiska (verengt die Grube), je stisnila (hat die Grube ausgeschnitten) ( mont.), Cig.; doljnja s., Liegendes, gornja s., Hangendes ( mont.), Cig. (T.); — 3) kopitna s., die Hufwand, die Trachtenwand, Levst. (Podk.), DZ.
-
stereotīp, m. stereotipi, plošče za celotisk, Stereotypen, Cig.
-
stəzdà, f. = steza, Guts., Mur., Jan., C., Rož.- Kres.
-
stəzíca, f. dem. steza: tudi: stəzicà, Valj. (Rad).
-
stəzína, f. = steza, BlKr.; pos. = steza poleg kolovozov po gozdu, Lašče- Levst. (Rok.).
-
stežę́r, m. 1) die Thürangel, Mik.; tudi: stę́žer, Valj. (Rad); — 2) der Haspelstock mit dem Zapfenloch, in welchem sich die Welle dreht, Frey. (Rok.); — 3) ein Cadre, DZ.; stežeri in razdelki deželne brambe (die Stämme und Abtheilungen), DZ.; ( prim. hs. stežer, der Stamm, das Stammvermögen).
-
stí, interj. sti, stič! s tem glasom vpreženemu volu ukazujejo ritenski se nazaj pomikati, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
-
stìk, -tíka, m. 1) die Zusammenfügung, das Gefüge, die Verknüpfung, die Verkettung, Cig.; očetova skrb se vidi iz vsake prigodbe, iz celega njih stika še lepše, Ravn.; der Zusammenhang: v stiku biti, zusammenhängen, Cig. (T.); posamezno besedo izpuliti iz stika in zveze, Str.; der Context, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Fuge, Cig., Jan., Erj. (Z.), Gor.; — die Naht ( anat.), Cig.; zaklinski s. (na lobanji), die Ypsiloide, Jan. (H.); — 3) der Berührungspunkt, Cig. (T.); — 4) = stika, 4), der Anschluss: s. kake železnice z drugo, DZ.; — 5) der Reim, Mur., Jan., Levst. (Zb. sp.).
-
stı̑koma, adv. knapp aneinander, Jan., C.; s. zvezan, innig verbunden, Cig.
-
stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen ( mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).
-
stláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zusammenstopfen, zusammenpferchen, zusammendrängen; veliko oblačila s. v škrinjo; veliko ljudi s. v tesno sobo; — 2) hineinstopfen: zamašek v steklenico s, den Pfropf in die Flasche zwingen; — 3) durch Treten zerdrücken: s. grozdje, die Trauben austreten, Cig.; s. glino, den Thon abtreten, Cig.; — festtreten, placken, Cig.
-
stóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abrunden, Cig.; s. obroč, Z.; obod rešetu s. = zaokrožiti in speti ga, Rib.; život, stočen kakor sod, Nov.; — 2) zusammenschenken: vse ostanke vina v en sodček s.
-
stòg, stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada, Mik. (Et.), Levst. (Rok.), BlKr.; — der um einen Pfahl aufgehäufte Schober, Cig., Jan., Ig (Dol.); — s. drv, der Scheiterhaufen, Guts., C.; — 2) die Getreideharfe, Cig., Jan., Nov., Gor.; — 3) die Scheuer, Meg., Mik., Jan.; — 4) pl. stogi, štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
-
stòł, stóla, m. 1) der Stuhl, der Sessel; s. pristaviti k mizi; sodnji s., der Gerichtsstuhl, Jan.; pred sodnje stole peljati, Jap. (Prid.); — = stolič, dreifüßiger Stuhl, C., Kras; — die freistehende Bank, die Werkbank, Cig., Jan.; tesarski, rezilni stol, Dol.; — (tkalski) s., der Webstuhl, BlKr.; — die Kirchenbank, Cig., Jan.; cerkveni stoli, jvzhŠt.; — božji s., der Regenbogen, Jan., Koborid- Erj. (Torb.); — stol sv. Petra, neko zvezdje, Savinska dol.; — 2) der Dachstuhl: stoječi, ležeči s. (mit senkrecht oder schief stehenden Stützen), vzhŠt.; — 3) vezani s. (za zvon), der Glockenstuhl, Pot.- Cig.; — 4) der Tisch, ogr.- Valj. (Rad).
-
stolár, -rja, m. 1) der Sesselmacher, Cig.; — 2) = mizar, der Tischler, Jan., ogr.- C.
-
stolárski, adj. = mizarski, Jan.
-
stolȃrstvọ, n. = mizarstvo, Jan.
-
stółp, m. 1) der Pfahl, der Pflock, vzhŠt.- C., M.; der Zaunpfahl, Hal.- C.; — = v zemljo zabit kol za trlico, Polj., jvzhŠt.; — der Pfeiler, der Pilaster, Cig.; — der Jochpfahl, Cig. (T.); — die Säule, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.); eine Stein- oder Holzsäule, BlKr.; — zračni s., die Luftsäule, Cig. (T.); vodeni s. = morska troba, die Wasserhose, Cig.; — 2) der Thurm, Mur., Cig., Jan., nk.; stražni s., die Warte, Cig., Jan.
-
stołpìč, -íča, m. dem. stolp; 1) das Pflöckchen, ein kleiner Pfahl, die Palissade, Jan., vzhŠt., C.; — = v zemljo zabit kol za trlico, Polj.; — eine kleine Säule, Zora; ein senkrecht stehender Pfeiler als Theil eines Gestells, die Pfoste, Cig.; stolpiči, die Säulen um den Blasebalg, Cig.; ein Säulchen im Dachstuhl, ogr.- Valj. (Rad); — 2) ein kleiner Thurm, Jan.; — 3) = stolpec 3), die Colonne, die Rubrik, DZ.
-
2. stǫ́pica, f. dem. 2. stopa; 1) = možnar, der Mörser, Gor.; bes. ein hölzerner Mörser, Cig., C.; — 2) pl. stopice = male stope za čreslo, Lašče- Levst. (Rok.).
-
stopínja, f. 1) der Tritt, die Fußstapfe; človeške stopinje se poznajo po snegu; — 2) der Schritt; dvajset stopinj dolga soba; stopinje šteti; drobne stopinje delati; ni stopinje vredno = es ist nicht der Mühe wert, Cig.; stopinje pobirati za kom, jemandem nachtreten; — 3) jeder Einschnitt, z. B. am Dachholze, in welchen etwas eingelassen wird, C., Z.; — 4) das Zapfenlager, Cig. (T.); — 5) die Stufe: od stopinje do stopinje, Levst. (Zb. sp.); — der Grad ( math., geogr. etc.), Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar., Geom.), nk.; pet stopinj mraza, toplote, C., nk.; po stopinjah, gradweise, Cig.; — s. obrazovanosti, der Culturgrad, Cig. (T.); — 6) die Instanz: druga s., Levst. (Nauk); — 7) oslova s., der Huflattich (tussilago farfara), Cig.
-
1. stǫ́piti, stǫ̑pim, vb. pf. einen Tritt oder Schritt thun, treten; rahlo, trdo s.; napačno, krivo s., einen Fehltritt thun; na nogo komu s.; na prste s., energisch auftreten, Cig.; s. pred koga, vor jemanden hintreten; stopi bliže! s. v sobo, eintreten; s konja, z voza s., ab-, aussteigen; s. komu na pot, jemandem in den Weg treten; s. vmes, sich ins Mittel legen, Cig.; v službo s., in einen Dienst eintreten: s. v zakon, sich verehelichen; v človeštvo s., Mensch werden, Krelj; voda je stopila črez bregove, das Wasser ist ausgetreten; hitreje s., seine Schritte beschleunigen; nesi pismo na pošto, pa hitro stopi! (eile!); — praes. stǫ́pim, Cv.
-
stópnja, f. 1) = stopinja, der Tritt, Mur., Cig., Jan., Gor., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Leitersprosse, Cig.; — 3) die Rast am Schießgewehre, V.-Cig.; — 4) der Zahn oder die Kerbe an der Baumscheibe der Weber, V.-Cig.; — 5) die Erdstufe, die Terrasse, Cig.; — 6) der Grad, die Abstufung, die Stufe, Mur., Cig., Jan., C., nk.; s. gorkote, glasu, Wärmegrad, Tonstufe, Cig.; — prva s. (k višji učenosti), Vod. (Izb. sp.); — die Rangstufe: na najvišjih stopnjah, Cig., nk.; — die Instanz, DZkr., nk.; — die Vergleichungsstufe ( gramm.), Mur., Cig., Jan., nk.; — 7) die Stelle: da sem jaz na tvoji stopnji, wenn ich an deiner Stelle wäre, Dol.
-
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.- Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.- Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)- Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.- Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
-
stòrž, stórža, m. 1) der Zapfen (am Nadelholz), Cig., Jan., Tuš. (B.), Dol., Gor.; — 2) der Maiskolben, Cig., Jan., C., Polj.; der entkörnte Maiskolben, Konjice ( Št.); — 3) der Kohlstrunk, der Krautstengel, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), Notr., Ig (Dol.); — 4) eine Art Rapunzel (phyteuma spicatum), Josch.
-
stóržast, adj. zapfenförmig, Cig., Jan.
-
stotę̑rka, f. die Zahl hundert, Mur.
-
stotíca, f. die Zahl hundert, der Hunderter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), Vrt.
-
stotína, f. eine Anzahl von hundert, das Hundert; bilo je konjev videti na stotine; hunderte von Pferden sah man; stotina za stotino, hundertweise, Cig.
-
strȃclja, f. neka vrsta bekovih trt ( prim. it. strozzatoio = Strick), Ip.- Erj. (Torb.).
-
strȃdež, m. das Darben, Cig., Jan., C., Dol.; kdor se za mladih dni ne potrudi, tega pred časom stradež pogrudi, Npreg.- Jan. (Slovn.).
-
strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah ( unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).
-
strahonè, -ę́ta, m. der Zuchtmeister, C.; če otroci prehitro stariše svoje zapustijo, nimajo pravega varha ne strahoneta, Slom.; robati strahonetje dijakov, Slom.
-
strahováti, -ȗjem, vb. impf. in Furcht halten, in guter Zucht haben, im Zaume halten; otroke, vojake s.; meistern: brat ga strahuje, ne more ga s., premočan je, Mur.; misli, da more zvezde s., Cig.; terrorisieren, Jan.; — züchtigen, strafen, Cig., Jan.
-
strȃn, -ı̑, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.- Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.- Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.- Valj. [Rad]).
-
strȃn, I. adv. weg, Cig.; Turčini prazni stran gredo, Npes.- Mik.; s. iti, Cig., Ravn.- Mik.; ( acc. kot adv., Mik. (V. Gr. IV. 391.)); — II. stràn, praep. c. gen. 1) neben: s. ceste, C.; — 2) = zastran, C.
-
stranščák, m. der große Schweinszahn (Augenzahn), C.
-
strȃst, -ı̑, f. die Leidenschaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jeza ali kaka druga grda strast ji nikoli ne kali veselega obraza, Ravn.- Valj. (Rad); — stsl.
-
strašílọ, n. die Schreckgestalt; das Schreckbild; die Scheuche; sovo kam za strašilo pribiti; tako si razkuštrana kakor strašilo.
-
strȃšnica, f. die Becherblume (poterium), Tuš. (B.), C.; tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba), Cig.; — dišeča s., der Waldmeister (asperula odorata), Jan., C., Glas.; — eine Art Walddistel (za male otroke, če se v spanju strašijo), C.
-
strȃža, f. 1) die Wache, Mur., Cig., Jan., Dalm., Jap., nk.; na straži biti, Wache halten; na s. stati, Wache stehen, nk.; — der Wachposten; mestna s., die Stadtwache, glavna s., die Hauptwache, pomejna s., die Grenzwache, prednja, zadnja s., die Vorhut, die Nachhut beim Heere, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; mejna s., der Grenzcordon, obhodna s., die Patrouille, spremljevalna s., die Escorte, Jan. (H.); telesna, životna s., die Leibgarde, Cig., Jan., DZ., nk.; finančna s., die Finanzwache, DZkr.; pod stražo imeti, držati, bewachen, Cig.; začasno pod stražo vzeti koga, provisorisch verhaften, DZ.; — dekliška s., das Fensterln, stražo stati, fensterln, Npes.-K.; — 2) der Dienst: s. Gospoda, die Gottesverehrung, Dalm.; stražo streči ("dienen") vsi "gmajni", Dalm.; — 3) = odnes 1), der Dachvorsprung oder der diesem Dachtheile entsprechende innere Dachraum, Notr., Dol.; prim. straž 2); — tudi: stráža.
-
stražárnica, f. 1) das Wächterhaus, das Wachthaus, Jan., DZ.; — 2) stražarnice = jamice za svinjkanje, Vrt.; ( prim. svinjkati).
-
strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.- M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče- Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.- Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.- Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.
-
strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.- Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.
-
strẹlíti, -ím, vb. pf. einen Schuss thun, Feuer geben, schießen; s. za kom, jemandem nachschießen, Jan.; hočem k njega strani tri strele streliti, Dalm.; Napne, streli, vsadi mi Sred' jeter svojo p'šico, Vod. (Pes.).
-
strẹ́ljati, -am, vb. impf. ad streliti, ustreliti; schießen; zajce s.; iti divjih petelinov streljat; v tarčo s.; s. se, Kugeln wechseln; s. na koga, auf jemanden schießen; pečine s., Felsen ( z. B. mit Pulver) sprengen; z očmi s., feurige o. zornige Blicke werfen, Cig., Levst. (Zb. sp.); solnce svoje trake strelja (wirft ihre Strahlen), ogr.- Valj. (Rad); ogenj strelja, das Feuer strahlt, C.; — ( fig.) zielen (= etwas bezwecken), C.
-
strẹljȃvkati, -am, vb. impf. plänkeln, Cig.; s. se, scharmützeln: za prvega so se streljavkali Francozje in naši, Jurč.
-
strẹlovòd, -vǫ́da, m. der Blitzableiter, Cig., Jan., Sen. (Fiz.), nk.
-
strẹ́mati, -mam, -mljem, vb. impf. zaudern, vzhŠt., ogr.- C.; — s. se, ohne Beschäftigung herumlungern, C.; — prim. strmeti (?).
-
strémen, -mę́na, m. 1) der Steigbügel, Mur., Cig., Jan.; — der Steigbügel im Ohre, Cig. (T.); — 2) die Lasche, das Stiefelohr, Mur., C., Dol.; ein demselben Zwecke dienender Riemen, Lašče- Levst. (Rok.); stremena podvezati, die kurze Hose an den Laschen anbinden, Jurč.; med stremeni in črevlji se vidijo plave nogavice, Glas.; — nogaviški s., das Strumpfband, Jurč.; — 3) der einzelne Faden eines Strickes, einer Schnur u. dgl., Cig., Jan.; vrv, vrvca v dva, tri stremene, aus zwei, drei Fäden gesponnen, gedreht, V.-Cig., Gor.; — cesta se loči v dva stremena, die Straße theilt sich in zwei Arme, C.; — 4) die Faser in den Pflanzen, Cig.; — der Strahl ( bot.): strženovi stremeni, die Markstrahlen, C., Tuš. (B.); — der Strahl ( min.), V.-Cig. (T.).
-
stremeníca, f. 1) der Steigbügelriemen, C.; — 2) verižica na ojesu, ki se pripne konju na homot, (strm-) Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) trta, s katero je lestvica na vozu k ročici privezana, Notr., Ig (Dol.).
-
2. strę́sti, -trę́sem, vb. pf. schütteln, rütteln; s. koga (za lase), jemanden bei den Haaren nehmen; po vseh udih me je streslo, es durchbebte mich, Cig.; mrzlica ga je stresla, er hat einen Fieberanfall bekommen; — erschüttern; s. se, erzittern, erbeben; — s pleči s., die Achseln zucken, z glavo s., den Kopf schütteln, Cig.; — heftig afficieren, rühren: s. srce.
-
strẹ̑šnica, f. 1) das Dachtraufwasser; — 2) das Dachstroh, Mur., Cig., Jan.; — 3) das Dachschindelbrett, Cig., Jan., C.; — 4) der Dachsparren: trte so še za silo držale gabrove preklje ob strešnicah, LjZv.; — 5) = strešina, der Grundbalken (Längsbalken) des Daches, V.-Cig.; — 6) = podgorelec (ptič), C.
-
strẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, nüchtern, Schönl.; (-ziv, Meg.; -zav, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [LjZv.]; -zəł, Z., Jsvkr.).
-
strẹ̑žba, f. die Bedienung, die Wartung, die Pflege, Mur., Cig., Jan., DZ.; zavod bi v svojih rokah imel strežbo, upravo, hrano bolnikom i. t. d., Levst. (Pril.); deklici je bilo treba skrbne strežbe, Str.; vrbje ne potrebuje posebno veliko strežbe, SlGosp.; — das Fröhnen: s. grdim željam, Ravn.
-
strẹ̑žək, -žka, m. der Zaunkönig, C.; strežek naznanja snežek, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. strežič.
-
strẹ́žən, -žna, adj. 1) bediensam, dienstfertig, Mur., M.; — 2) strẹ̑žni zavodi, die Krippen (crêches), DZ.
-
strẹ̑žič, m. der Zaunkönig oder Zaunschlüpfer (troglodytes parvulus), Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); (strežìč), Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. stsl., rus. strižь.
-
strmẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) emporragen, Cig., Jan., C.; kvišku s., emporstarren, Cig.; — 2) vor Staunen starr sein, staunen; s. nad čim, etwas anstaunen; — 3) starr blicken; pred sebe s., Glas.; začel je s. tja ob sodnikovem vrtu, Jurč.
-
stŕn, adj. zur Halmsaat gehörig: po strnem se ajda seje, Vod. (Izb. sp.); strna in ajdova žetva, C.; koruza, ki se seje po strnem žitu, Erj. (Torb.).
-
strnȃd, m. der Goldammer (emberiza citrinella), Erj. (Ž.); trstni s., der Rohrsperling (e. schoeniclus), Cig.; plotni s., der Zaunammer (e. cirlus), Cig.; vrtni s., der Garten- o. Fettammer (e. hortulana), Cig.; (— strnak, Gor., ogr.- Valj. [Rad]).
-
stròk, stróka, m. 1) die Hülse, die Schote, Mur., Cig., Jan., C., Tuš. (R.); fižol dobiva stroke, C.; — 2) der Maiskolben, Gor.- Cig., C., Mik., Št.; — 3) s. česna, česnov s., ein Knoblauchkern, eine Knoblauchzehe, Cig., C., Lašče- Levst. (M.); s. česnika, Štrek.; s. imberja, eine Ingwerzehe, Cig.; s. jabolka = krhelj, C.; — 4) der Halszapfen bei den Schweinen, C.; — 5) die Gattung, der Schlag: lepega stroka je, C.
-
stròm, stróma, m. 1) das Dach, die Laube eines Schäfers, C., Z.; kozar, ovčar spi v kozari pod stromom, Z.; — 2) pl. stromi = stromice, Meg.- Mik.
-
strugotína, f. 1) das Schabsel, Cig.; strugotine od surovega krompirja, Erj. (Torb.); — der Drechselspan, Cig.; — der Hobelspan, nk.; začne ji zvijati in svedrati lase, da so kakor strugotine pod krčmo, Zv.; — der Abdraht bei Kupferschmieden, Cig., C.; — 2) die radierte Stelle, die Rasur, Cig. (T.).
-
strugotı̑nəc, -nca, m. = mizar ( zaničlj.): strugotinci, skoblju vzeti, Levst. (Zb. sp.).
-
strúja, f. 1) = struga, der Flussarm, der Canal, Mur., Mik.; — 2) der Strom, die Strömung, h. t.- Cig. (T.); brza s., LjZv.; morska s., die Meeresströmung, Cig. (T.).
-
strujekàz, -káza, m. das Rheoskop, Cig. (T.).
-
1. strupę̑n, adj. giftig; strupeni zob, der Giftzahn, Cig. (T.); strupena rosa, der falsche Mehlthau (peronospora), nk.; ( fig.) strupeni jeziki, Lästerzungen, Cig.; — heftig: strupen mraz; strupena burja, Dol.; — strupeno, überaus, Gor.; ne bodi tako strupeno siten! Polj.
-
2. strúpən, -pna, adj. 1) Gift-; strȗpni zob, der Giftzahn, Cig. (T.); strupna žleza, die Giftdrüse, Cig.; — 2) = 1. strupen, giftig, BlKr.- Let.
8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani