Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (8.801-8.900)

  1. razvíti, -víjem, vb. pf. auseinanderwickeln, entwickeln, entfalten; r. zastavo; — r. misel, einen Gedanken entwickeln, nk.; r. jezik, eine Sprache ausbilden, nk.; r. se, sich entfalten, sich entwickeln, nk.
  2. razvòz, -vǫ́za, m. die Verführung von Waren, Cig.
  3. razvŕzniti, -vȓznem, vb. pf. (den Zaun) öffnen, Cig.; — r. se, sich öffnen: gošča se razvrzne, Bes.
  4. razzę̑ba, f. = razpoka od mraza, Cig.
  5. razzeblína, f. 1) = razpoka od mraza, Cig.; — 2) das Verwitterte, die Verwitterung, V.-Cig.
  6. rdečíti, -ím, vb. impf. röthen; solnce je planine rdečilo z zadnjimi žarki, Erj. (Izb. sp.); — r. se, roth werden, sich röthen.
  7. recēpt, m. zdravniški zapis, das Recept.
  8. rẹ̑čca, f. dem. reč; das Sächelchen, das Dingchen; die Kleinigkeit: za vsako reč(i)co je ogenj v strehi, Jap. (Prid.).
  9. réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
  10. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
  11. rę́dən, -dna, adj. 1) Ordnungs-: rę̑dnọ število, V.-Cig.; redni številniki, Ordnungszahlwörter, Cig. (T.); — 2) ordentlich, regelmäßig, Mur., Cig., Jan., nk.; redno, regelmäßig, Cig., Jan., nk.; — regulär: redna vojska, reguläre Truppen, Cig.
  12. rẹdkozòb, -zǫ́ba, m. redkozobi, zahnarme Säugethiere (edentata), Erj. (Ž.).
  13. rẹdkozòb, -zǫ́ba, adj. zahnarm, Cig., Jan.
  14. rẹdkozǫ̑bnik, m. ein zahnarmes Thier, Jan. (H.).
  15. 2. rẹ̑dnik, m. 1) = polza, das Reibscheit, Dol.; — 2) der Nagel im Vordertheil des Wagens, Dict., Hip. (Orb.), Cig.; — prim. rajdnik, ridnik.
  16. rednína, f. die Erhaltungs- o. Verpflegskosten, das Ziehgeld ( z. B. für ein Kind), Cig.; r. za najdence, Nov.- C.
  17. redǫ́vən, -vna, adj. 1) Ordnungs-: redǫ̑vne kazni, Ordnungsstrafen, DZ.; — redovna števila, Ordnungszahlen, DZ.; — redovna vojska, die Linie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); redovna ladja, das Linienschiff, Cig., Jan., (po češ.); — 2) ordentlich, Jan., M., C.; ordnungsliebend, ogr.- C.; redovno, in der Regel, ogr.- Valj. (Rad); — 3) Ordens-, Cig., Jan.; redovno oblačilo, das Ordenskleid, Cig., M.; redovne šole, Zv.
  18. reduplikácija, f. podvojitev začetnega zloga, die Reduplication ( gramm.), Cig. (T.), nk.
  19. rę́gičast, adj. 1) ritzig, C.; — 2) gestreift, (rag-) Mur.; quadrilliert (o blagu za obleko i. dr.), SlGor.- C.
  20. rę́grat, m. der Löwenzahn (leontodon taraxacum); — (tudi: regrad, Mur., Cig.; regvat, jvzhŠt.; regvant, C., SlGor.; — od bav.- nem. besede: das Röhrleinkraut, Erj. (Torb.).
  21. reję́nəc, -nca, m. das Pflegekind, der Pflegesohn; kraljeva hči ga za rejenca vzame, Ravn.; — der Adoptivsohn, Dol.; — der Kostknabe, Cig., Jan.; — der Zögling, V.-Cig.
  22. rẹkokàz, -káza, m. die Flusskarte, h. t.- Cig. (T.).
  23. rę̑lje, n. neka zel, ki jo ob hudi uri zažigajo, Goriš.
  24. rentáčenje, n. das Brummen; das Zanken, Kr.
  25. rentáčiti, -ȃčim, vb. impf. mit Worten poltern, zanken, schelten, Kr.
  26. rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe ( zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.- Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.- C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid- Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.
  27. rẹ́pa, f. die Rübe; coll. Rüben; kisla, sladka r.; — divja r., der Repskohl (brassica napus), Josch; — turška r. = papežica, C., Pohl. (Km.); — laška r., = krompir, die Kartoffel, Mur., Josch; — svinjska r., die Gichtrübe, die Zaunrübe (bryonia alba), Cig., Medv. (Rok.).
  28. rę́pati, rę̑pam, vb. impf. 1) konja r., dem Pferde die Schweifhaare auszupfen, Polj.; — 2) r. se: težaki se repajo, kadar nekateri hitijo, da drugi v vrsti zaostajajo, jvzhŠt.
  29. 1. repíca, f. der Wagenschweif am Bauernwagen (konec svore), Mur., Št.- Cig., Jan.; ože privezati vozu na repico, Pjk. (Črt.).
  30. rę́piti, rę̑pim, vb. impf. hinten einhergehen; za vso družbo pak je repil dolgi učitelj, Jurč.
  31. represīvən, -vna, adj. zaustaven, repressiv, Cig. (T.).
  32. reprezentānt, m. zastopnik, predstavnik, der Repräsentant.
  33. reprezentatīvən, -vna, adj. zastopniški, Repräsentativ-, Cig. (T.).
  34. reprobácija, f. zavrnitev, die Reprobation.
  35. rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.- Mik.).
  36. rę̑slja, f. ovca ali koza, ki ima rese na vratu, Krn, Kanin- Erj. (Torb.).
  37. 1. rẹsníca, f. die Wahrheit; resnico govoriti; resnico storiti, etwas bewahrheiten, beglaubigen, Cig.; r. komu beliti, jemandem derb die Wahrheit sagen, Mur.; resnica oči kolje = die Wahrheit ist oft unangenehm; — po resnici, der Wahrheit gemäß; za resnico vam povem (im Ernst, wahrlich), Trub., Schönl.; resnici podoben, wahrscheinlich, Levst. (Zb. sp.), nk.; v resnici, in Wahrheit, in Wirklichkeit; — r. je, es ist wahr, Thatsache.
  38. rešétọ, n. die Reiter; — vodo z rešetom zajemati, Wasser im Siebe tragen wollen, ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig.; — dejati na rešeto, kritisieren, prüfen.
  39. rẹšílọ, n. 1) die Erlösung, Cig., Jan.; — 2) das Rettungsmittel, Cig., Jan.; — 3) das Lösegeld, Cig., Jan., Mik.; — 4) der Wiederkauf, Jan.; prodati kaj na rešilo, auf Wiederkauf veräußern, Cig.; — 5) kar se podari voščivcu: za voščilo se dobi rešilo, Dol.; ( opp. vezilo); — 6) die Erledigung, Cig. (T.), DZ.
  40. rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.- Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
  41. rẹ̑va, f. 1) das Elend, die Noth; v revah biti, in Nöthen sein, Cig.; v revo sem zalezel, reva me je zadela, Levst. (Rok.); — 2) armer, elender Mensch; on (ona) je strašna reva; uboga r.; — prim. stvn. hriuwā, Betrübnis, Leid, Mik., Let. (1891. 151.); — 3) rumena r., die Kuhblume, der Löwenzahn (taraxacum officinale), Josch.
  42. revȇrz, m. zavezno pismo, der Revers.
  43. rę̑vkanje, n. das Gebelfer, Jan.; — das Zanken: r. in razsajanje, Slom.
  44. rę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, Jan.; grob, unfreundlich sein, Mur.; murren, unwillig sein, Jan.; r. nad kom, jemanden auszanken, ausschelten, Jan.; učenci, to videti, so revkali nad otroki, Ravn.; še revkal je v Gospoda, Ravn.; — prim. rjuti.
  45. rę̑vskati, -am, vb. impf. = revsati, belfern, Cig.; r. nad kom, na koga = zadirati se na koga, Polj., BlKr.; moja babura zmeraj nad mano revska, Npr.-Krek.
  46. rẹ̑z, -ı̑, f. 1) das Schneiden, Cig.; — der Schnitt, das Beschneiden der Reben, Mur., Cig., C., Vrtov. (Vin.), LjZv.; — 2) der Einschnitt, Cig., Jan.; der Einschnitt am Wagebalken: tri rezi potegniti na tehtnici, Erj. (Izb. sp.); — ein Viertelpfund, Mur., Cig., Polj.; ( die Unze, V.-Cig., Met.); — 3) red pokošene (posečene) trave, Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 4) = rezanica 1), der Häckerling, Mur., Jan., Št.; Zdaj konjem poklada, Napravlja jim rez, Npes.-K.; — 5) die Schneide, die Schärfe ( z. B. des Messers), Jarn., Jan.; — 6) die Schärfe, die Säure: na rez iti, gähren, sauer werden, C.; izpražena moka ne gre na rez, Bes.
  47. rẹ̑zba, f. die Schnitzarbeit, das Schnitzwerk, Mur., Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  48. rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
  49. rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica ( eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.- Erj. (Torb.).
  50. rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.- LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.- Erj. (Torb.).
  51. rẹzı̑təv, -tve, f. = rezatev, der Rebenschnitt, Mur., Cig.
  52. rẹ́zkavica, f. die Schroffheit: prehod od enega predmeta do drugega naj se vrši v zaokrogljenih črtah, a ne v rezkavici, Zv.
  53. rẹzníca, f. 1) der Schnittling, der Fächser, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ., BlKr.; — 2) enoletna trtna mladika na tri očesa obrezana, Dol.
  54. rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.- Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.
  55. režȃłnik, m. = režanec: po režalnikih se voz pri lesni žagi premika, zapŠt.
  56. režálọ, n. der Zahnfletscher, der Grinser, Cig., Jan.; der Knurrkater ( fig.), Cig.; — = kdor se vedno smeje ali joka, Z.; pos. das Plärrmaul, Ljub.
  57. režȃvəc, -vca, m. der Zahnfletscher, Cig.
  58. réžəlj, -žlja, m. die Schnitte, V.-Cig., Savinska dol.; bes. die Apfelschnitte, das Spaltel (= krhelj), C.; jabolka v režlje razrezati, SlGosp.
  59. réžənj, -žnja, m. die Schnitte, V.-Cig.; r. kruha, jvzhŠt.; trdo jajce po dolgem na režnje razrezati, Navr. (Let.); die Klötze, das Spaltel, Cig., C.; — Adamov r., der Adamsapfel, Št.; — prim. rẹžȃnj, LjZv.
  60. režı̑n, m. 1) der Zahnfletscher, Cig.; — der Maulaffe, M.; — 2) = otrok, ki se rad joka, M.
  61. režı̑nka, f. die Zahnfletscherin, Cig.; — der Maulaffe, M.
  62. rẹžljáti, -ȃm, vb. impf. v režlje rezati, in Schnitten theilen; jabolko r., C.
  63. rída, f. = rajda: 1) die Wendung, die Krümmung, Mur., Z.; cesta z ridami, eine Zickzackstraße, Mik.; cesta gre v ride, Brdo ( Gor.); ride, Serpentinen, Tolm.; — 2) die Reihe, Mur., Cig., Jan.; r. gor, Cig.; — der Zug, die Schar: r. ljudi, vojakov, Cig.; — der Streifen: rida, ki jo je barka delala po morju, Cv.; — 3) sprednji oplen, Notr.; — prim. rajda.
  64. rífəlj, -flja, (-fəljna), m. 1) die Riffel, Cig., Jan., BlKr.; — 2) der Fletschzahn, der von der Lippe nicht bedeckt wird, Cig.; — iz nem.
  65. rı̑ł, rı̑la, m. odžagan kos debla, das Stammstück, Mur., Jan., vzhŠt.; v rile zagozde zabijati, Danj. (Posv. p.).
  66. rı̑łčək, -čka, m. dem. rilec; 1) das Rüsselchen; — 2) der Milchzahn, Jan., Rib.- Mik., Erj. (Som.); — 3) der Calvilleapfel, Cig., C.; — 4) neka vinska trta: der Riesling, M., C.
  67. 2. rı̑s, m. 1) eine eingeritzte Zeichnung, der Riss, Cig., Jan., Dict.; — 2) der Zauberkreis, der Beschwörungskreis, Cig., Štrek.; hudiča v ris klicati, Jurč.; otrok je naredil s palico okolo hribčka ris: hudič risa ni mogel prestopiti, LjZv.; krog kola ris potegniti s šibo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); v ris hoditi (po denarje), Z., Jurč.; — po risih gob iskati, t. j. po posebnih mestih, koder rasto, Dol.; — 3) der Drall (beim Schießgewehr), Cig.; — iz nem.
  68. 1. rı̑sa, f. 1) der Luchs, Meg., Mur.; (das Weibchen), Frey. (F.); pikasta risa, das fleckichte Panterthier, Hip. (Orb.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Steinschlüpfer (lithobius sp.), (napada druge živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime), Trenta- Erj. (Torb.).
  69. 2. rísa, f. = črta, poteza, der Strich, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  70. ríti, rı̑jem, vb. impf. 1) wühlen; svinje rijejo po njivi; krt rije pod zemljo; za čim r., nach etwas wühlen, graben, Cig.; — 2) = iz zemlje kopati gomoljaste sadeže, graben: r. krompir, repo, korenje itd., rije se tudi trn iz kože, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) r. se, sich drängen, Jan.
  71. riváč, m. der Hauzahn des Schweines, Cig., Jan., Gor.- Mik.
  72. rı̑ž, m. der Reis (oryza sativa).
  73. rjavíca, f. 1) der Rost: železa se je rjavica prijela, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) neka rjava, malo da ne rdeča ilovica, jvzhŠt.; — 3) die rothe ( o. braune) Ameise (myrmica rubra), Mur., C.
  74. rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.- Erj. (Torb.).
  75. rjúti, rjóvem, rjújem, vb. impf. brüllen; rjove kakor lev; krave in voli mukajo, bik rjove, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); Ezav rjove in joka na glas, Ravn.- Valj. (Rad); ( praes. rę̑vem, Ponikve [Tolm.]- Valj. [Rad]).
  76. 2. rǫ̑b, m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken ( z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.- Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.- Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
  77. robǫ̑vje, n. 1) der Rand: ob robovju bližnjega loga se je veselila živina, Jurč.; — 2) coll. die Felszacken, die Felsen, Gor.
  78. ròč, rǫ́ča, m. 1) der Henkel; der Griff, der Stiel an einem Werkzeuge; — 2) die Wiede, C.; r. splesti, Gor.; r. veže ročico z lojtrnico, V.-Cig., Gor.; die Jochwiede, Gor.; der Zaunring, Cig., Mik., Gor.; — ož, v roč zvit, Npr.-Krek; — roč smokev, ein Kranz Feigen, Soška dol.- Erj. (Torb.); — eine Rebe mit Trauben, Štrek.
  79. rǫ́ča, f. 1) die Handhabe, der Henkel, Mur., Cig., Met., Mik., BlKr.; cehta z dvema ročama, Dict.; der Griff: sabljo za ročo prijeti, Jurč.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — 2) die Handlehne, Cig., Jan.; lekat svoj na ročo njenega stola naslanjaje, Jurč.; — das Geländer, Cig., Jan.; ( z. B. vor dem Presbyterium), Rib.; die Barrière, Levst. (Cest.); — 3) die Pflugwiede, Dol.; — 4) das Tragband, Z.; — roče, die Hosenträger, Z.
  80. rǫ̑čək, -čka, m. dem. roč; 1) ein kleiner Henkel oder Stiel, M.; — 2) ein kleiner Zaunring, M.; — ročə̀k, -čkà, Valj. (Rad).
  81. 2. rǫ́čən, -čna, adj. 1) Hand-; rǫ̑čne kosti, die Handknochen; ročni koš, der Armkorb, Dol.- Cig.; ročno delo, die Handarbeit, Cig., Jan., nk.; — ročna zastava, das Faustpfand, Cig., DZ.; — 2) behend, hurtig, gewandt, Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; za vsako delo je ročen, vzhŠt.- C.; — ročno, behend, hurtig, schnell, Cig., Jan., C.; — sogleich, Gor., Št.; — 3) = priročen, handsam, Mur., Cig., Jan.
  82. 1. rǫ̑d, rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.- M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.
  83. 1. rodíti, -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.
  84. 2. róditi, rǫ́dim, vb. impf. sorgen, sich kümmern, beachten: r. za koga, kaj, Dict., Guts., Cig., Jan., Trub., Dalm., Podkrnci- Erj. (Torb.); za Boga ne rodi, Dalm.; za nikogar ne rodi, Trub.; za kaj malega nič ne rodi, Guts. (Res.).
  85. ródnja, f. die Zeugung: ni za rodnjo (zeugungsunfähig), Gor.
  86. rodokàz, -káza, m. der Stammbaum, C.
  87. rogačkáti, -ȃm, vb. impf. humpeln: r. za kom, Jurč.
  88. 1. rógəlj, -glja, m. 1) die Zacke; vilice s tremi roglji; — der Bankhaken der Tischler, Cig.; — die Bohrerhandhabe, Cig.; — ein runder Zapfen am Zimmerholz, Cig.; — 2) die Ecke, die Spitze, Cig., Jan., Cig. (T.).
  89. rogljáč, m. 1) etwas, was Zacken oder Hörner hat, Mur., Mik., Danj.- Valj. (Rad); — der Zackenzahn, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — die Fußangel, Cig.; — eine Art Semmel, Cig.; — 2) der Hirschkäfer, C.; — 3) ein zweimännischer Hobel, V.-Cig., Jan.; — 4) eine Art Gebäck: die Reihen- oder Zeilsemmel, Cig.; — 5) ein hochmüthiger Mensch, C.
  90. rogljáča, f. 1) etwas, was Zacken oder Hörner hat, Mur.; — der Karst, C.; — 2) das Einhorn, Npr.- Kres.
  91. rógljast, adj. zackig.
  92. rogljàt, -áta, adj. zackig.
  93. rógljič, m. dem. rogelj; 1) ein kleiner Zacken, das Hörnchen, Mur.; — ein zackenförmiger Henkel, Cig.; — 2) = škrat, Tolm.- Štrek. (Let.); — tudi: rogljìč, -íča.
  94. rógljičast, adj. mit kleinen Zacken o. Hörnern versehen, Mur.
  95. rógoz, -gǫ́za, m. der Rohrkolben (typha): ozkolisti, širokolisti r. (t. angustifolia, latifolia), Tuš. (R.), jvzhŠt.; pos. suhi listi te rastline, katere devajo sodarji posodam v sklepe ali z njimi čepe, vehe in pipe ovijajo, Mur., Jan., BlKr., jvzhŠt.; — tudi: rogòz.
  96. rogǫ̑znica, f. 1) rogoznice, die Rohrkolben (typhaceae), Tuš. (R.); — 2) eine Rohrkolbenmatte: za sedež in posteljo rabijo preproste rogoznice po tleh razprostrte, Navr. (Let.); rogoznico plesti, Cv.
  97. rogožnják, m. neka vrsta rogoza, Trst. (Let.).
  98. rogúlja, f. 1) die Zacke, Cig. (T.); Rogulje Triglava Odglašajo hrum, Vod. (Pes.); — 2) der Gabelast, Cig., Jan.; — das Gabelholz, die Gabelstange, Cig., M.; grablje imajo roguljo, čeljust, zobe, Dol.; jedes gabelförmige Ding, Cig.; — 3) neki metulj: der Gabelschwanz (harpya vinula), Erj. (Z.); — 4) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.
  99. rogúša, f. 1) ein Pfahl mit einer oder mehreren Zacken, Z.; ein gabeliger Zaunpfahl, Dol.; — 2) posebna vrsta potice na svatovščini, Notr.; — 3) = neka mala ped, kolikor namreč je dlan široka z iztegnjenim palcem, Cig., kajk.- Valj. (Rad), Notr.- Z., BlKr.- Let., jvzhŠt.
  100. ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.- Cig.

   8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA