za (8.701-8.800)

8701. pȗrək, -rka, m. 1) das Truthuhn, Valj. (Rad); — 2) der Fichten- o. Tannenzapfen, Jan., Trst. ( Vest.).
8702. pȗstən, -stna, adj. Fastnachts-, Faschings-: pustni vtorek, pustne šeme, pustne zabave.
8703. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
8704. púšica, f. dem. puša; die Büchse: p. za milodare, Cig.; die Sammelbüchse: v pušice pobirati, Levst. (Nauk); p. (za igle), die Nadelbüchse, M.; — die Radbüchse, Ravn.- Cig.; — kapica iz kovine, n. pr. pri dežnikih, palicah, Kr.; — das Verbindungsrohr, Idrija- Frey. (Rok.).
8705. pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.
8706. púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika- Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.
8707. 1. rába, f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
8708. rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.- C.; — die Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
8709. račílọ, n. die Krebsreuse, Mur., Cig., Jan.; = sak za račjo lov, vzhŠt.
8710. račȗn, m. die Rechnung; r. delati; v r. vzeti, dejati; na r. plačati, auf Abschlag zahlen; na moj, tvoj, svoj r.; osnovni r., die Grundoperation, Cig. (T.), Cel. (Ar.); poprečni r., die Durchschnittsrechnung, Cel. (Ar.); zmesni r., die Vermischungsrechnung, Cel. (Ar.); brez računa, überaus viel: dolgov brez računa, jvzhŠt.; — prim. it. razione.
8711. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
8712. rȃdi, praep. = zaradi, nk.; — hs.
8713. radikālən, -lna, adj. vnet za korenito postopanje, radical, Cig., Jan., nk.
8714. radovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) freiwillig, Mur., Cig., Jan.; radovoljno uboštvo, Schönl.; radovoljno bežati od česa, Kast.; čebele bodo radovoljno svoj panj zapustile, Gol.; radovoljna dražba, freiwillige Feilbietung, Levst. (Nauk); — 2) bereitwillig, Cig., Jan.
8715. radovǫ̑ljnik, m. der Freiwillige, Mur., SlN.; Mi srčni radovoljniki Jih č'mo nazaj podret', Vod. (Pes.); enoletni radovoljniki, die Einjährig-Freiwilligen, Levst. (Nauk).
8716. rag, m. der Eiszapfen, Jarn.; (raga, f., Pohl.); — dvomna beseda.
8717. ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
8718. rahločútən, -tna, adj. zartfühlend, Cig., Jan., nk.
8719. rahločȗtje, n. das Zartgefühl, Jan., nk.
8720. rahločútnost, f. das Zartgefühl, Cig., Jan., nk.
8721. rahlosŕčən, -čna, adj. zartherzig, Cig.
8722. ráhlost, f. die Lockerheit; — die Zartheit; — die Gelindigkeit, die Sanftheit.
8723. rȃjž, m. = riž, der Reis (oryza sativa).
8724. rákov, adj. 1) Krebs-, Krebsen-; rakove škarje, Dict.; rakova juha, Dol.; rakove oči, Krebssteine, Z.; rakova pot, der Krebsgang, der Rückgang; reč gre rakovo pot, die Sache geht den Krebsgang; po rakovo stopati nazaj, LjZv.; — 2) = rakast, mit dem Krebs behaftet, C.; — brandig (o drevju), Jan.; (-av?).
8725. rámọ, n. = rama: na rama zadeti, Ben.- Kl.
8726. rȃn, rána, adj. früh, frühzeitig; rano solnce, die Frühsonne; rana ura, zlata ura, die Morgenstunde hat Gold im Munde; za ranega jutra, am frühen Morgen, Cig.; — rana setev, die Frühsaat; rano sadje; — za rana (zarana), frühmorgens, Cig., Jan., Mik., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); rano, früh, frühmorgens; dobro rano! = dobro jutro! vzhŠt.
8727. rána, f. die Wunde; rano celiti, eine Wunde heilen; rana se celi, die Wunde heilt; — za pet ran božjih! = um Gottes willen; za pet krvavih ran! Cig.
8728. rȃnjak, m. der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Jan., Vrt.; — tudi: die Zahnwurz (dentaria), (ranják), M., ("rajnek") Medv. (Rok.).
8729. rȃnta, f. ein langes Querholz: die Querstange am Zaune; rante, das Gestänge, das Geländer; die Harpfenlatte, Mur., C.; — (o dolgem človeku), Cig., M.; — prim. bav. rante, Stange, Mik. (Et.).
8730. raška, f. der Zank, Guts.- Cig., (ražka, Jarn.).
8731. rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče- Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); ( prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.- C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. ( nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
8732. ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.- C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.- Valj. (Rad).
8733. ravnozòb, -zǫ́ba, adj. geradzahnig, Erj. (Z.).
8734. rȃvs, m. der Zank, die Rauferei; ravs in kavs; — der Lärm, der Rummel; nočni ravs, Jurč.
8735. rȃvsanje, n. das Zanken, die Rauferei; — der Rummel.
8736. rȃvsati, -am, vb. impf. 1) mit Ungestüm ergreifen (rappsen), Cig.; — mit den Zähnen hauen (o prašičih), Cig.; — 2) lärmen, Levst. (Rok.); — r. se, zanken; ( prim. bav. einen anraussen, anfahren, ungestüm anreden, Levst. [Rok.]).
8737. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
8738. razbesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. sich zerzanken, M., Z.; oča in hči sta se doma razbesedila, Levst. ( LjZv.).
8739. razbrátiti, -brȃtim, vb. pf. entzweien, Cig.; — r. se, sich entzweien, sich zerzanken, Cig., M.
8740. razbrẹmeníłən, -łna, adj. Entlastungs-: razbremenı̑łni zaklad, DZkr.
8741. razbŕtviti, -bȓtvim, vb. pf. ein luftdicht verschlossenes Gefäß ( z. B. durch Herausnehmen des Bodens) öffnen, vzhŠt.- C.; — prim. zabrtviti.
8742. razbrzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum abnehmen, abzäumen, Cig., Jan.; — entzügeln ( fig.), Cig.; vino jim razbrzda jezike, DSv.; razbrzdan, zügellos, ausgelassen, Cig., Jan., M., Kras, Lašče- Erj. (Torb.).
8743. razcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ko suha hruška razcvete, Ondaj nazaj pridi, Npes.-K.; — nav. r. se.
8744. razčárati, -am, vb. pf. entzaubern, Jan. (H.).
8745. razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.- C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.- Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.- Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
8746. razdółžən, -žna, adj. 1) Tilgungs-, DZ.; razdȏłžni črtež, der Amortisationsplan, DZ.; razdolžni zalog, der Tilgungsfond, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) Entlastungs-, Cig.; r. svedok, der Entlastungszeuge, Cig.
8747. razdrásati, -am, vb. pf. auflockern, Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som., Min.); — predprt r., das Vortuch entschürzen, Lašče- Erj. (Torb.), Z.; — auflösen: otroci vso obleko razdrasajo ("razdrajsajo"), BlKr.; — ungebürlich entblößen: razdrasana nedra, C.; — r. se, sich losschürzen, die Kleider losbinden, Z.; razdrasan (= razgaljen), nachlässig gekleidet, C.; — "razdrasana ščet", tako imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano in rahlo na njej, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. rah, Erj. (Torb.).
8748. razgəníti, -gánem, vb. pf. 1) auseinanderfalten, entfalten, öffnen: r. knjigo, zavitek, Z., LjZv.; ausbreiten: peruti, roke, Cig.; — 2) r. se, aus den Fugen, aus dem Leim gehen, jvzhŠt., C.; — erschüttert werden, sich entsetzen, C.
8749. razgíbati, -gı̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad razgeniti; 1) auseinanderfalten, ausbreiten, Cig.; živalca začne razgibati peruti, Levst. (Zb. sp.); aufschlagen: knjigo r., Rez.- Cig.; ne razgiblji ondukaj knjige! Levst. ( LjZv.); — 2) r. žago, die Säge schränken, Cig.; — II. razgíbati, -bam, -bljem, vb. pf. beweglich machen, Mur., Z.; r. si ude = r. se, jvzhŠt.
8750. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
8751. razgovȃrjati, -am, vb. impf. ad razgovoriti; 1) abreden, abwendig zu machen suchen: r. koga, Cig., jvzhŠt.; — 2) r. se, sich unterreden, sich besprechen: r. se o čem; — 3) = zagovarjati, Ist.- Štrek. (Let.).
8752. razgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad razgrebsti; auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — r. se, auseinandertreten: Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.
8753. razgrẹ́h, m. = zasluženje, das Verdienst, Dict.- Mik.
8754. rázica, f. dem. raza; eine kleine Spalte, die Ritze, M., Erj. (Som.), Vrtov. (Km. k.).
8755. razjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. abreiten: r. konja, das Pferd müde reiten, Cig.; razjezdil sem svojega konjiča, da je legel tik ceste za vekomaj, Jurč.; — r. se, sich abreiten, Cig.
8756. razkàz, -káza, m. der Ausweis, das Verzeichnis, die Tabelle, Cig. (T.), Levst. (Cest.), DZ.; trgovinski r., DZ.
8757. razkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkazati; ausführlich zeigen; — zur Schau herumtragen; — r. svojo učenost, seine Weisheit auskramen; — r. se, sich sehen lassen, prahlen.
8758. razkocáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Dol.; razkocan, zerzaust, Kras- Erj. (Torb.).
8759. razkocnjáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Cig., M.
8760. razkosmáti, -ȃm, vb. pf. zottig machen, Cig.; zerzausen, zerfetzen, C.
8761. razkoštráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati, Trst. (Let.), Bes.; razkoštran, zerzaust, Cerovo- Erj. (Torb.).
8762. razkrı̑špati, -am, vb. pf. zerzausen: kure so ajdo razkrišpale, Trst. (Let.).
8763. razkúštrati, -am, vb. pf. zerzausen; ves razkuštran, razkuštranih las, Jurč.; tudi: razkuštráti.
8764. razkuzmáti, -ȃm, vb. pf. = razkosmati, zerzausen, Dol.; gladi si razkuzman črni podbradek, Jurč.; razkuzman berač, LjZv.
8765. razlǫ́čati, -am, vb. impf. ad razločiti; unterscheiden, nk.; zakon razloča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, Levst. (Nauk).
8766. razmàz, -máza, m. ein verzärteltes Kind, Jan. (H.).
8767. razmę̑tnik, m. = zapravljivec, Jan. (H.); — hs.
8768. razmíkati, -mı̑kam, -čem, I. vb. impf. ad razmekniti; auseinanderrücken; — r. se, auseinanderrücken ( intr.); cestišče se razmika (weicht aus), Levst. (Cest.); — sich verbreiten, Jan.; ljudje se množijo in po zemlji razmikajo, Ravn.; — II. vb. pf. razmı̑kati, -am, zerzupfen, zerzausen, Mur., Cig., C.; razmikan, zerzaust, C.
8769. razmiríti, -ím, vb. pf. 1) (Streitende) auseinanderbringen, Cig.; — 2) entzweien, Jan.; r. se, in Zank gerathen, C.
8770. razmotáti, -ȃm, vb. pf. aufwickeln; — entwirren; r. zamotano prejo; ( pren.) r. težavno zadevo, nk.
8771. razmŕščenəc, -nca, m. der Zerzauste, Cig., C.
8772. razmŕščiti, -im, vb. pf. zerzausen; razmrščen ( nav. razmršen), zerzaust.
8773. raznizováti, -ȗjem, vb. impf. ad raznizati, abreihen, Cig.
8774. razobẹ́siti, -obẹ̑sim, vb. pf. aushängen; r. perilo; r. zastave.
8775. razplatíti, -ím, vb. pf. in zwei Theile zerspalten; poleno r.; breskev, češpljo med palcem in kazavcem r., Št.; — r. srce, Preš.
8776. razpláziti, -plȃzim, vb. pf. 1) = plazeč se raztrgati: otrok si je vso obleko razplazil, Dol.; r. se = plazeč se obleko si raztrgati; začel je po trnju skakati, da se je ves razplazil, Pjk. (Črt.); — 2) r. se, auseinanderschleichen; — auseinandergehen: testo se razplazi, Dol.
8777. razplòd, -plǫ́da, m. 1) die Fortpflanzung: v rastlinskem življenju je razplod najzanimivejši, Zv.; — 2) die Nachkommenschaft, (rázplod) Valj. (Rad).
8778. razpovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. 1) herumerzählen: od veže do veže r., Jurč.; — 2) zuende erzählen, in der Rede ausführen: to moram r., kar sem začel, Jurč.
8779. razprę́gniti se, -prę̑gnem se, vb. pf. aufspringen (von Samenkapseln), C.; — prim. prezati se.
8780. razráhati, -am, vb. pf. zerzausen, Jan.
8781. razrȃstək, -tka, m. 1) der Beihalm, Cig., C., Valj. (Rad); — 2) der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — 3) der Ausläufer eines Gebirges, Cig., Jan.
8782. 2. razrẹ́diti, -im, vb. pf. verdünnen, Cig. (T.), C., Žnid.; — r. les, sadež (auslichten), C.; koruza je razrejena, t. j. na redko razpostavljena, jvzhŠt.; — zatvornice ("polkne") r., die Brettchen der Jalousien öffnen, Rib.
8783. razrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad razrezati; zerschneiden.
8784. razsəhníti se, -sáhnem se, vb. pf. 1) = razsušiti se, Cig.; razsehnilo se je, = zemlja je razsušena, razprezana, Vrt.; — 2) ausgezehrt werden, Mur.
8785. razsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. zerhacken; r. kaj na drobne kosce; r. zaklano živinče.
8786. razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsı̑pna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Kras- Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.- Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
8787. razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. ( LjZv.).
8788. razsvẹtlíkati se, -am se, vb. impf. aufleuchten: oblakom izza cunjavih robov se blisk razsvetlika na temnem nebu, Vrt.
8789. raztę́gati, -am, vb. impf. ad raztegniti, = raztezati, Cig., Jan.
8790. raztèz, -tę́za, m. der Schreihals (von einem Kinde), Dol.
8791. raztočníca, f. = zapravljivka, Jan. (H.).
8792. raztočník, m. = zapravljivec, Levst. (Zb. sp.), DZ.
8793. ráztoka, f. ein Zaunpflock mit zwei Zacken, Svet. (Rok.).
8794. raztrǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. raztroški, die Unkosten, die Ausgaben, C.; hlapca sta imela denar za pijačo in druge raztroške, Jurč.
8795. razuzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum abnehmen, abzäumen; kamele r., Dalm.; — r. se, sich entzügeln ( fig.): vsi zlodeji iz pekla so se razuzdali, Jsvkr.; razuzdan, zügellos, ausgelassen, ausschweifend; r. človek, razuzdano živeti.
8796. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
8797. razvẹ́dnost, f. die Möglichkeit sich zu orientieren: zaradi lažje razvednosti, zur leichteren Orientierung, Levst. (Pril.).
8798. razvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. zerwehen; — zerstreuen: zasmehovani smo od vseh narodov, ki si nas med nje razvel, Ravn.
8799. razvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad razvezati.
8800. razvíjati, -am, vb. impf. ad razviti; auseinanderwickeln, aufwickeln; r. zavitke; — entwickeln; r. svoje mnenje; — r. se, sich aufwickeln; zavitki se mi razvijajo; — ( pren.) r. se, sich entfalten, sich entwickeln; slovstvo se veselo razvija.

   8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani