Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (7.706-7.805)

osvaljkáti, -ȃm, vb. pf. (zu Klößchen) zusammenrollen, Z.; — špeh je bil ves omazan in osvaljkan, Andr.
oščávanje, n. das Zaudern: brez dolzega oščavanja, Levst. (Zb. sp.); — prim. oščajati.
ošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.- Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — ( fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.
oštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. ausmachen, auskanzeln, auszanken; hudo o. koga.
oštẹ́vanje, n. das Auszanken.
oštevíłčiti, -ı̑łčim, vb. pf. mit Zahlen versehen: strani o., paginieren, Cig. (T.).
oštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. mit Zahlen (Nummern) versehen, numerieren, DZ.
otániti, -nem, vb. pf. retten, befreien: o. ovco, ki je med trnje zašla, Notr.; — prim. oteti?
otȃvčič, m. 1) trava tretje košnje, das Nachgrummet, das Spätgrummet, Mur., Cig., Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) der Löwenzahn (leontodon sp.), Koborid- Erj. (Torb.).
2. otávljati, -am, vb. impf. 1) verzögern, verschieben: otavljanemu delu rogi rastejo, C.; — 2) o. z delom, mit einer Arbeit zögern, langsam arbeiten, vzhŠt.- C.; — o. se, = obotavljati se, zaudern, C.
otẹ́panje, n. 1) das Abprügeln; — der Raufhandel, der Kampf: moje otepanje z Brdavsom vem da je imena vredno, Levst. (Zb. sp.); — das Ausklopfen; — das Herabschlagen; o. orehov; — 2) das Herumschlagen ( z. B. mit den Händen); — die Weigerung; — die Widerwärtigkeit, die Plage: mnogo otepanja imeti s tožbami, mit Processen viel Plackereien haben, Levst. ( LjZv.); prizadeti mnogo otepanja in ohodkov, Levst. (Zb. sp.); — 3) das Beschmutzen: die Verunglimpfung, o. bližnjega, kajk.- Valj. (Rad).
otépsti, -tépem, vb. pf. 1) abprügeln, durchprügeln; otepenemu popotniku rane obvezati, Bas.; — ausklopfen: žitne snope o.; klasje o., Ravn.; o. zrnje iz snopov, Dol.; — herabschlagen, abklopfen: orehe, želod o.; — 2) o. se koga ali česa, sich erwehren, Z.; sich entledigen, Z., ZgD.; — 3) o. se, sich die Kleider beim Gehen benetzen, bespritzen, beschmutzen, Z.; vsa sem se otepla, vsa sem otepena, jvzhŠt.
otı̑łnik, m. = zatilnik, das Hinterhaupt, das Genick, Cig., C.; ulomiti si o., Ravn.
otı̑šje, n. = zatišje, ein abgelegener Ort: o. za hribom, Ravn.
otǫ́hlica, f. = soparica, die Schwüle (zlasti pred hudo uro, a tudi v zaprti sobi), Soška dol.- Erj. (Torb.).
otovrẹ̑, adv. 1) um diese Zeit, Dol.; — 2) so viel beiläufig, derart: otovre(j) bomo tudi mi imeli pšenice, SKr.; ni bilo otovre dekleta v fari, Jurč.; otovre delavnega človeka ne bom dobil za plužne, Jurč.; otovre (so viel wert) sem menda uže, kakor oni potepuh, Jurč.
otrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) vom Schlechten, Unbrauchbaren befreien, reinigen, putzen; o. fižol, grah, solato za kuho; o. drevo, an einem Baume die unnützen Äste abschneiden, den Baum ausschneiteln; o. si zobe, sich die Zähne ausstochern; o. ribo, dem Fisch die Eingeweide herausnehmen, Mur., Cig.; o. njivo, Steine vom Acker ablesen, Cig.; o. jarek, den Graben abschlämmen, Cig.; o. kože, die Häute abfleischen, abfalzen, Cig.; — das Unbrauchbare, Schlechte absondern, entfernen, weglesen, abputzen: mah o. z drevja, die Bäume abmoosen, Cig.; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen: krava, otrok se otrebi; — 3) o. se, sich der Nachgeburt entledigen: krava se je otrebila, Cig.
otrǫ̑bi, m. pl. die Kleien; govoriti kakor bi otrobe vezal, otrobe vezati, unzusammenhängendes Zeug reden, Mur., Cig., nk.; (otrǫ̑bi, f. pl., Valj. [Rad], Svet. [Rok.], LjZv., Dol.).
otròk, -róka, m. 1) das Kind; pl. otroci; imeti s kom otroka, ein Kind von jemandem haben (o nezakonski materi); — 2) der Nebenschössling, C.; der Seitenhalm (bei der Hirse), M.; — tudi ótrok, -róka.
otrǫ̑va, f. das Gift, Habd.- Mik.; — das Zaubermittel, C.
otŕpəł, -pla, adj. erstarrt, Jan.; o. od mraza, C.; počasi maha z otrplimi perutimi, LjZv.; — verstockt: otrplo srce, C.
otŕzniti, otȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: o. vrata, okno, zaveso, C., Svet. (Rok.), (odtrz-) Bes.; — prim. otvrzniti in stsl. otъvrъzati.
ovẹ́dẹti, ovẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, erheben, ermitteln, Cig., Jan., Naprej- C., DZ.; mejači so vse čisto ovedeli, Glas.; z navodom o. kaj, Levst. (Nauk); — 2) o. se = zavedeti se, zum Bewusstsein kommen, C.; — precej se bodo ovedeli, sie werden sich sogleich erinnern, Svet. (Rok.); ovedel se je, das Licht ist ihm aufgegangen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
óvən, -vna, m. 1) der Schafbock, der Widder; tolčeni o., der Schöps, C.; — der Widder ( astr.), Cig. (T.); — 2) der Sturmbock (aries), Cig., Jan., Dalm.; voj(sk)ni o., Jap.- C.; — 3) bei einer Presse, die mit Handhaben versehene Schraubenmutter, die mittelst derselben an der Schraube auf und ab gedreht wird, Dol.; — der Kelterbaum, vermittelst dessen die Schraube angezogen wird, Cig., Jan.; — 4) die Pfahlramme, der Rammklotz, Cig., Jan.; o. na vrvi, die Zugramme, Cig.; — parni o., die Dampframme, der Dampfhammer, DZ.; — samotežni o., der Handbock, Cig.; — 5) pri statvah zarezano kolesje, s katerim se vreteno zavira, Burg. (Rok.).
ovezováti, -ȗjem, vb. impf. ad ovezati, = obvezovati, Cig.
ovijáč, m. 1) trsna mladika, ki od korenine požene ter se na kakih osem očes obrezana okoli posebnega kola ovije in priveže, Št. Jernej ( Dol.); — 2) der Ableitungscanal an der Straße, Cig., Z.
ovijáčina, f. coll. = rastline, ki se okoli grmovja in drevja ovijajo: gosto, z ovijačino zaraščeno grmovje, Let.
ovı̑nək, -nka, m. 1) die Windung ( z. B. einer Straße); die Krümmung: na ovinku sva se srečala; der Umweg; po ovinkih hoditi; — der Umschweif; brez ovinka, Levst. (Cest.); ( nav.) brez ovinkov, ohne Umschweife; — die Ausflucht, die Ausrede, Cig., Jan.; — 2) der Schlich, die List: zaviti ovinki, Schönl.- Valj. (Rad); z ovinkom, schlau, Cig.; brez ovinkov in zvijač, Ravn.- Valj. (Rad).
ovı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. hin- und herspringen: zajec ovinče, C.; — herumschwärmen (von jungen Leuten), Fr.- C.
ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.- Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
ozlíca, f. der Strick ( eig. das Knotenseil), Vrt., Nov.; z ozlicami privezati živino h kaki stvari, Levst. (Pril.).
oznávati, -am, vb. impf. 1) o. kaj, sich nach einer Sache erkundigen, Cig.; — 2) o. se, zaudern, C., Z.
ozník, m. = jetnik, der Eingekerkerte, C.; — prim. oza 2).
ozǫ̑bčati, -am, vb. pf. rings mit Zähnen versehen, Cig.; — um-, auszacken, ausscharten, Cig.
ozǫ̑bje, n. die Zahnreihe, Cig.; das Gebiss, Jan., Cig. (T.).
ozváti, -zóvem, vb. pf. verkünden, ausrufen, M.; o. za kralja, Z.; als Ehepaar aufbieten: ozvali so ga že trikrat, BlKr.
ožę̑mčək, -čka, m. eine Art Käse in Kugelform, Kamnik- M., Z.; ožemčke narejajo iz sladkega, zasiranega mleka; sir ožemajo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, Glas.
ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).
ožę́ti, ožámem, ožmèm, vb. pf. ausdrücken, auspressen; o. pomarančo, Cig.; o. grozd v kozarec, Ravn.; — auswinden, ausringen: o. perilo; — ožet človek, ein Mensch ohne Saft und Kraft, C.; — ožę̑t, compress, C.; klein und dick, Z.
ožígati, -am, vb. impf. ad ožgati; anbrennen; o. lončeno posodo, das Thongeschirr brennen, Mur.; — losschlagen, zuschlagen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, eden za drugim ožigajo, Ravn.- Valj. (Rad); s petami ob tla ožigati (o plesu), Levst. (Zb. sp.).
pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
pȃčej, m. der Saubär, ein zahmer Eber, Guts., Kor.- Cig., Valj. (Rad); — prim. bav. fack = Schwein, C.
pȃdež, m. 1) = pad, der Fall: ob enem padežu ponižan do tal, Ravn.; — 2) svet, ki se pogreza, Tolm.; — 3) die Endung, der Casus ( gramm.), Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
padokàz, -káza, m. das Nivellierdiopter, Cig. (T.).
2. pàh, páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.
pȃłčək, -čka, m. dem. palec; 1) das Däumchen; — 2) der Däumling, der Zwerg, Cig., Jan., Valj. (Rad), SlGradec- C.; — 3) das Goldhähnchen (regulus crococephalus), Cig., Jan., Frey. (F.); — = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus), Cig., C., Erj. (Ž.).; — 4) die Dattelfrucht, Cig., Jan., Slom.- C.; — 5) = reznik, die kurzgeschnittene Rebe, der Zapfen, Nov.; — 6) das Häkchen auf der Gabel des Spinnrades, Gor.
pȃłčič, m. dem. palec; 1) das Däumchen, Mur.; — 2) = stržek, der Zaunkönig, Frey. (F.).
pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.- C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen ( z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Kras, Ip., Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.- Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
pȃłčnjak, m. 1) das Daumenleder der Schuhmacher, Gor.; — 2) der obere, kleinere Zacken an der Heugabel, Cig., Lašče- Levst. (M.); — 3) ein kleiner Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
pȃłəc, -łca, m. 1) der Daumen; imeti pod palcem, Geld haben; težko mu gre izpod palca, er gibt ungern Geld her, Cig., Nov.; — die große Zehe am Fuße; p. moli iz raztrganega črevlja; — 2) die Daumenbreite, der Zoll; en p. širok ali dolg, einen Zoll breit oder lang; — 3) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 4) palci, die Zapfen an einem Treibrade, Cig., Jan., Cig. (T.), ( z. B. am inneren Mühlrade), Dol.; palci pobirajo preslico, na katero je nataknjen kamen, jvzhŠt.; palci so klini pri stopah na vretenu in na pahih, da vzdigujejo pahe, Dol.; — pri vinski stiskalnici (preši) so palci ploščnati klini, ki se pod ali nad sleme vtikajo, kakor je treba, Dol.; — 5) der Tragstempel ( mont.), Cig. (T.).
palı̑vọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.- C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.
pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
pánogast, adj. mit Seitentrieben, ästig, zackig, C.
páperək, -rka, m., Mur., Cig., Mik., Št., Dol. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberek.
páperkovati, -ujem, vb. impf., Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberkovati.
papežı̑ja, f. = papeštvo ( zaničlj.), Krelj.
pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
parāda, f. der feierliche Aufzug, die Parade; = za parado, zur Parade.
paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
pardōn, m. prizanesenje, milost, der Pardon.
2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
párog, m. der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — prim. češ. paroh.
parovòz, -vǫ́za, m. der Dampfwagen, die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.); — rus.
párožič, -iča, m. dem. parog; der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan., Vrt.
pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.- C.
pȃsən, -sna, adj. Gürtel-, Cig.; pasna zaponka, die Gürtelschließe, Cig.
pasína, f. preveza za izmlačen snop, Notr.
pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
pásji, adj. Hunds-, Hunde-, hündisch; po pasje živeti, wie ein Hund leben; p. rog, das Rüdenhorn, V.-Cig.; p. zob, der Augenzahn, der Hundszahn, Cig., Jan.; pasji dnevi, die Hundstage; — v kletvicah: pasja para! p. noga! p. vera! p. dlaka!
pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
pásmọ, n. 1) eine bestimmte Anzahl Garnfäden auf dem Haspel, das Wiedel, das Gebinde, die Fitze, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); kakih dvanajst niti snutka, Danj.- Mik.; — 2) die Race, Jan.
pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.- C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.- Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.- C.
pátoka, f. 1) der Nachwein, der Tresterwein, Meg.- Mik., Cig., Hip.- C.; tudi: pl. patoke, Jan.; — das Nachbier, Cig., Jan.; ( prim. pateči); — der Fusel, Jan., Cig. (T.), C., Mik.; — 2) slabo zadnje vino v sodu, predno poteče, BlKr.
patr̀č, -tŕča, m. ein Stück Holz, der Prügel, vzhŠt.- C.; der Reitel (Packreitel): s patrčem kaj povezati, C.
pȃzduha, f. die Achselhöhle; pod pazduho peljati, am Arme führen; za pod pazduho se voditi, Arm in Arm gehen; obesiti se komu za pod pazduho, Jurč.; — izpod pazduhe jemati, improvisieren, Cig.; — (govori se največ: pazha).
páze, f. pl. lesica ali lesena vrata pri medernji (ogradi za koze ali ovce), Vas Krn- Erj. (Torb.); — plot od krajevcev, Bolc- Erj. (Torb.); — die Giebelverschalung, Tolm.
páziti, pȃzim, vb. impf. achtgeben, aufmerksam sein, aufpassen; pazi! pazite! aufgeschaut! p. na kaj, na koga; p. na živino; — p. nad čim, die Aufsicht über etwas haben, Levst. (Nauk); — p. česa, auf etwas achtgeben, Vrt.; p. občinskega prida, die Gemeindeinteressen vertreten, Levst. (Nauk); — p. koga, auf jemanden aufpassen, jemanden beobachten, Svet. (Rok.); pazili so ga mejači, da bi ga kje zasledili, Levst. (Zb. sp.); p. kaj, auf etwas merken, C.; — p. se, sich inacht nehmen, auf seiner Hut sein; p. se česa, Cig. (T.), Vrt., Svet. (Rok.); Preganjanja se pazi in razpora, Str.
paznoȗhəc, -hca, m. kdor pazno posluša (šaljivo o zajcu), LjZv.
pážəlj, -žlja, m. = parkelj, Dalm., vzhŠt.- C., ogr.- C.; die Afterklaue (bei Hunden und Katzen), ogr.- Valj. (Rad); tudi: der Hand- oder Zehennagel ( zaničlj.), Hal.- C.; — prim. pažnohet.
pecȃljka, f. debela ploščica, nasajena na raven roč, s katero tla zabivajo in trdijo ( n. pr. na kegljiščih), vzhŠt.
pę̑č, -ı̑, f. 1) der Ofen; železna, lončena p.; p. na okno, der Schachtofen, Cig. (T.); p. na volka, der Blauofen, V.-Cig.; p. postaviti, einen Ofen setzen, Cig.; p. zakuriti, den Ofen heizen; v peči zakuriti; za pečjo sedeti, hinter dem Ofen hocken; p. podpirati, den Ofen hüten, Cig.; tema je, kakor v peči; — 2) der Fels, das Felsenstück, Mur., Cig. (T.), Gor.- Mik., Fr.- C., Celovška ok.; srepa p., ein ungeheures Felsstück, Cig.; grob v kamenato peč izsekan, Trub.; pl. peči, die Felsengegend, C.; — der Stein (peć), Rez.- C.; — 3) der Kummer, der Gram, Rez.- C.; prim. 1. peča 2).
2. pẹ́ča, f. 1) das weibliche weiße Kopftuch der Sloveninen; — 2) p. papirja, ein Bogen Papier, ogr.- C., Z.; bukve v celo pečo, ein Foliant, Cig.; — p. platna, eine Webe, Cig.; — prim. it. pezza, lat. petia, C. ( Vest.), Mik. (Et.).
pečáti se, -ȃm se, vb. impf. sich abgeben, sich befassen; p. se z vinstvom, z rokodelstvom; škoda je s tem se pečati, es lohnt sich der Mühe nicht; p. se s kom, sich mit jemandem abgeben, Umgang pflegen; p. se z ljudmi svoje vrste, mit seinesgleichen umgehen, Cig.; besonders: unerlaubten (geschlechtlichen) Verkehr pflegen, Cig.; — p. se za kaj, sich um etwas kümmern, Cig.; p. se za gospodarstvo, Zora; pečali so se za napredek, Jurč.; — (redkeje: pečati [brez: se]: ne pečaj v mene, lass mich in Ruhe! BlKr.- M.); — prim. pačati se, — iz it. pacciare, Mik. (Et.); impacciare, stören, impacciarsi, sich einlassen.
1. pę̑čək, -čka, m. za pečkom, im Ofenwinkel, Jurč.; pust za pečkom, velika noč pod oknom, Dol.- DSv.; — prim. zapeček.
pečę̑n, adj. = kamenit, aus Stein: pečena miza, Rez.- C.
péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); ( stsl.).
1. pę̑čka, f. 1) das Loch unter dem Ofen, C.; — das Küchenloch in der Wand, C.; — = zapečnjak, ein Sitz hinter dem Ofen, C.; — 2) = pečena repa, pečenica, Guts.
pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži ( Goriš.)- Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče- Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
pečníca, f. 1) der Backofen, Meg., Alas., Cig., Dol.; — der Brennofen, Jan. (H.); — der Dörrofen (für Obst, Flachs u. dgl.), Cig., Št.; — der Töpferofen, Cig., C.; — der Bleiaschenofen, V.-Cig.; — ein Ofen mit einem eingemauerten Kessel, Gor.; Strašne kotle so skovali, Jih v pečnice grozne djali, Slom.; der Destillierofen, Cig.; — die Esse der Schmiede, Cig., C.; — 2) das Loch unter dem Ofen, Guts., Celovška ok.; — die Ofennische, C., Gor.; — das Ziegelofenloch, C.; — 3) die Ofenkachel, Cig., Jan., C., DZ.; pečnico izmekniti in zopet nazaj vstaviti, LjZv.; — 4) das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tolm.
pečnína, f. das Ofengeld, das für den Gebrauch eines fremden Backofens gezahlt wird, das Backgeld, Cig.
pę̑d, -ı̑, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.
pəhȃłnik, m. 1) der Stößel, M.; — 2) der Riegel, SlGradec- C.; — 3) der Schrothobel ("s katerim mizar posname največje kosmatine"), Lašče- Erj. (Torb.).
1. pẹ̑hati, -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.

7.206 7.306 7.406 7.506 7.606 7.706 7.806 7.906 8.006 8.106

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA