Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (7.606-7.705)

  1. okrǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) rund ausschneiden, ausschweifen, Cig.; abzirkeln: podobo o., Cig.; — arrondieren, Cig.; abrunden (eine Zahl), DZ.; — 2) umkreisen, bekreisen, Cig.
  2. okŕšiti, -kȓšim, vb. pf. durch Abbrechen beschädigen, Z.; — verringern, schmälern: o. založnino, DZ.
  3. okultācija, f. zakritje, die Verdeckung, die Occultation ( astr.), Cig. (T.).
  4. ǫ̑ł, ǫ̑la, olȗ, m. das Bier, Meg., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Kor.; ol kuhati, Bier brauen, Cig.; = ol toriti (tvoriti), Jarn.; presneti ol, überschlagenes Bier, Cig.; (= odmeknjeni ol, V.-Cig.); nižji ol, das Halbbier, Cig.; zadnji ol, das Afterbier (Nachbier), Cig.; Ne bom pila medu, Ne bom pila olu, Npes.- Valj. (Rad).
  5. ǫ́lih, m. 1) ein in der Erde steckender Pflock oder Pfahl, jvzhŠt.; der Pfahl, an dem Flöße o. Schiffsmühlen angebunden werden, auch der Pfahl an Straßen, der Zaunpfahl u. dgl., vzhŠt.- C.; das Brückenjoch, SlGor.; — 2) ein genießbarer Schwamm ("je piskrcu podoben in raste v jelšju"), vzhŠt.- C.; — tudi: ein Giftschwamm, Jarn., Valj. (Rad), Hal.- C.
  6. ǫ̑lov, adj. Bier-, Cig.; olova začimba, die Bierwürze, Cig., DZ.; olove droži, die Bierhefe, Cig.; der Pressgerm, Lašče- Levst. (M.); = olove drožice, Dol.- Levst. (Rok.).
  7. ołšica, f. der Zeisig (fringilla spinus), Frey. (F.); olšica stika po jelšah za semenom, C.; ( nam. olščica, Z.?).
  8. olúh, m. 1) der Pfahl, der Pflock am Wege, C.; ein vom Sturme der Äste beraubter Baum, C.; der Prügel: toča je drevo poklestila in same oluhe pustila, Raič- C.; — 2) der Setzpflock, der Stößel, C.; — 3) der Tölpel, Zavrče ( vzhŠt.)- C.; — prim. olih.
  9. omàh, -máha, m. 1) der Überschlag ( z. B. des Wagezüngleins), der Gewichtsausschlag: o. vzeti, Cig.; (tudi o človeku, ki omahne), Notr.; — der Schwung, C., M., Celjska ok.; kolo dobi omah, Notr.- M.; kamen če dalje leti, večji omah dobiva, Notr., Gor.- M.; — der Ausschlag des Pendels, Cig. (T.); — na omahu biti, in der Gefahr schweben, C.; — 2) o. dobiti, die Überhand bekommen: na tej njivi je plevel omah dobil, Ip.- Erj. (Torb.); za hišo je robida omah ("omoh") imela, Vrtov. (Km. k.); — veter ima tukaj svoj omah (Strich), C.; — tudi: ómah, -máha, Notr., Št.
  10. omahováti, -ȗjem, vb. impf. 1) ausschlagen (von der Wage), Jan.; — 2) wanken, schwanken; — unschlüssig sein, zaudern, Cig., Jan., nk.
  11. omahovȃvəc, -vca, m. der Unschlüssige, der Zauderer, Cig.; der Wankelmüthige, nk.
  12. omajávati, -am, vb. impf. = omajevati, Cig.; zob se omajava, der Zahn wird locker, Cig.
  13. omandáti, -ȃm, vb. pf. = (zeleno trto) otrebiti, obrezati, Notr.; die überflüssigen Triebe entfernen, ausgeizen, Cig.; — prim. mandati.
  14. omàz, -máza, m. die Wandschmiere, C.; der Mauerverputz, Cig., Jan.
  15. omazováti, -ȗjem, vb. impf. ad omazati; beschmieren, bestreichen, Cig.
  16. omecávati, -am, vb. impf. = pomišljati se, zaudern, C., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  17. omę̑cavt, m. der Zauderer, Ravn.- Cig.
  18. omę́cevanje, n. das Zaudern, die Unschlüssigkeit, Cig.
  19. omę́cevati, -ujem, vb. impf. zaudern, zögern, unschlüssig sein, Cig., Gor.
  20. omecevȃvəc, -vca, m. der Zauderer, SlN.
  21. omədlẹ́vati, -am, vb. impf. ad omedleti; 1) (wiederholt) ohnmächtig werden; — verschmachten: od žeje o., Z.; od žalosti o., Jsvkr.; — 2) schmachtend o. heftig nach etwas verlangen; o. na kaj, Ip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.; o. za čim, BlKr.; za večnim žitkom o., ogr.- Valj. (Rad); kdor ima, nagniva (= pije), kdor nima, omedleva, Kras- Erj. (Torb.).
  22. 1. ometáča, f. omelce za nečke (kadunje), BlKr.
  23. omę́ti, m. pl. slabša moka za svinje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  24. omikȃłnica, f. die Hechel, Mur., C.; — = greben za mikanje volne, C.
  25. omikȃłnik, m. = greben za mikanje volne, C.
  26. omı̑slək, -səłka, m. die Anschaffung, M.; veliko zapraviti z dragimi omiselki pri hiši, Jap. (Prid.).
  27. omísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) anschaffen, beischaffen; konja si omisliti; — 2) versorgen: Bog je svet omislil s solncem, Krelj; omišljen z vso potrebo, Trub.; o. se za dve, tri leta, Trub.; oskrbeti in omisliti se, "sich versorgen und bedenken", Trub. (Post.).
  28. omládən, -dna, adj. jugendlich, Jan., Svet. (Rok.); jung und zart: omladna koža (mladih ljudi), Ig; — v pomladi se obleče breza z omladnim zelenjem, Jurč.
  29. omrȃznica, f. 1) prvi drobni sneg, kadar začne naletovati, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) = kurja polt, die Gänsehaut, Tolm.- Erj. (Torb.).
  30. omrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. absterben (o udih), Z.; omrl, gelähmt, Bes.; — schlapp werden (o rastlinah): od mraza ali vročine o., C.; — omrl, schlapp, träge, C.
  31. omrsȃvəc, -vca, m. der Schnäpper (ein Werkzeug zum Aderlassen oder Schröpfen), Mur.- Cig.; puščati z omrsavcem, (omrzalcem) Strp.; — die Zunge (der Losdrücker) am Gewehr, vzhŠt.- C.; — prim. mrsalo.
  32. omrtvíca, f. die Lähmung, Jan.; neka svinjska bolezen, kadar prasetu zadnje noge "omrtve", SlGosp.
  33. omuzováti, -ȗjem, vb. impf. ad omuzati, omuzniti, abstreifen, Z.
  34. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
  35. opàz, -páza, m. der Bedacht, Cig., Valj. (Rad).
  36. opeháriti, -ȃrim, vb. pf. prellen, betrügen; o. koga za kaj.
  37. opę́sniti se, -pę̑snem se, vb. pf. entrutschen, entschlüpfen, entwischen, Cig., Met., Dol.- Levst. (Rok.); — misslingen: rado se opesne, Z.; — zu mangeln anfangen, ausgehen, Z.; opesne se mi za kako reč, Dol.- Levst. (Rok.).
  38. opesováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad opesniti se; entschlüpfen, Z.; — opesuje se mi, es mangelt mir, es reicht nicht aus: za seno se mi je to zimo opesovalo, Dol.- Erj. (Torb.).
  39. opẹ̑stnica, f. = zapestnica, das Armband, C.
  40. oplȃt, f. 1) die Seite: zadnja oplat, der Hintere, Z., Zv., Kr.; s palico komu dajati na zadnjo o., Z.; das Hintertheil: privzdigne zadnje oplati svoje dolge črne obleke, Jurč.; — 2) das Beschläge, Jan.; noževe oplati, C.; das eiserne Beschläge der Sohle, des Pflughauptes, die Sohlschiene, V.-Cig.; — oplati pri knjigah = platnice, C.; — die Radfelge, Z.; — 3) v óplat vreči, zu Boden werfen, Mur., Mik. (Et.); ( prim.: kupčija je "oplet" [ nam. v oplat], der Handel liegt darnieder, Vod. [Izb. sp.]).
  41. oplàz, -pláza, m. 1) das Pflughaupt, Mur., Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Stelle in einem Acker, über welche der Pflug hingleitet, ohne sie aufzureißen, die daher mit der Haue bearbeitet werden muss, C., BlKr., Poh.; ( das Hasennest, die Grundrast, Cig.); — eine leere Stelle im Weingarten, (óplaz) BlKr.; — 3) na oplaz orana njiva = orana tako, da ni znati leh, Vrsno- Erj. (Torb.); — 4) die Erdabrutschung, C., Z.; prim. plaz; — 5) die Ritze, der Riss infolge einer Streifung: plug je dobil oplaz od kamena, Gor.; — 6) ein Schlag mit der flachen Hand, Cig.
  42. opláziti, -plȃzim, vb. pf. streifen, Cig., Jan., M.; oralo oplazi, kadar tako zdrkne, da pusti celino za seboj, Lašče- Levst. (Rok.); oberflächlich, nicht tief pflügen, Z., Tolm.- Štrek. (Let.); abstreifen: kožo komu o., C.; — o. koga, jemanden tüchtig schlagen, Cig., C., Lašče- Levst. (Rok.).
  43. oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.- M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.- Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.
  44. oplèt, -plę́ta, m. 1) die Beflechtung, Cig.; — 2) das etwas umgebende Flechtwerk, M.; — die Frisur, Jan.; — 3) die Umkränzung, der Schmuck, C., jvzhŠt.; stari o. kakega kipa z novim zameniti, jvzhŠt.
  45. oplòt, -plǫ́ta, m. die Umzäunung, der Zaun, Mur., Dol.; óplot, vzhŠt.
  46. oplotíti, -ím, vb. pf. mit einem Zaun umgeben, Cig.; selišče si o., Levst. (Zb. sp.).
  47. opǫ́kəł, -kla, adj. 1) schrundig, Jarn.- Cig., Jan.; opokla skala, Glas.; — rissig: opoklo steklo, Z.; — dunkel, Cig.; — 2) roh, stumpfsinnig, gefühllos, Cig., Jan., C., UčT., ZgD., Gor.- M.; ohne Ehrgefühl, Gor.; keck, rücksichtslos, Gor.; ne imeti nič zarobljenega, opoklega na sebi, Ravn.; — blasiert, Cig. (T.).
  48. opomínati, -am, vb. impf. ad opomeniti, opomniti = opominjati; mahnen, ermahnen, Dalm., Krelj, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zakon opomina, po kacem poti bi se z nova pozidavala razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
  49. opọ̑ra, f. die Stütze, Mur., Cig., Jan., ( mech.), Cig. (T.); — o. v stezi = stegnjena o., roke stezati, krčiti v oporo (Streckstütz, Knickstütz), Telov.; — die Widerlage, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Stützmauer, die Scarpe, Cig., DZ.; — der Pfeiler, Cig., Jan.; — der Anhaltungspunkt, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — die Unterstützung: najti dragovoljno oporo, nk.
  50. opotéči se, -téčem se, vb. pf. taumeln: škricu je založila zaušnico, da se je kar opotekel in priletel z glavo ob zid, LjZv.; o. se v kaj, an etwas antaumeln, anwanken, Cig.
  51. opotíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad opotekniti; 1) vorwerfen, Cig., Jan., Glas.; naj bom ves malopridnež, ako vam bom kdaj kaj opotikal, Levst. (Zb. sp.); — 2) o. se, mit den Füßen anstoßen, straucheln, stolpern; ves se lakote opotičem, Ravn.; — zögern, zaudern, Cig., M.
  52. opozorjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad opozoriti, = opozarjati, nk.
  53. opravı̑łski, adj. Geschäfts-, geschäftlich, Cig.; o. prikladek, die Functionszulage, Cig.; o. zapisnik, das Geschäftsprotokoll, DZ.
  54. opráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verrichten, besorgen, vollstrecken; o. vse, kar je naročeno, ukazano; velikonočno izpoved o.; s tem človekom nimam nič o., mit diesem Menschen habe ich nichts zu schaffen; — ausrichten: o. pozdravljenje, Cig.; — entrichten: o. davek, desetino, Cig.; — 2) ausrichten, er-, auswirken: pri njem ne boš nič opravil; nič ne opravivši, unverrichteter Dinge, Cig., Jan.; z lepo več opraviš, nego z grdo, Cig.; najbolje opraviti, am besten fahren, Šol.; o. s čim, mit einer Sache auskommen, Cig.; — 3) mit dem Zugehörigen ausstatten: o. ladijo, das Schiff betakeln, Cig.; ausrüsten ( mech., merc.), Cig. (T.); versehen: sod z obroči o., Cig.; ausstaffieren: klobuk o., Cig.; — 4) vollständig ankleiden: otroka o., da pojde k maši; dekla je že opravljena; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; lepo se o., sich herausputzen; lepo opravljen, aufgeputzt; — 5) besorgen, bestellen: o. otroke, živino, Z., Kr.
  55. oprẹ̑ka, f. 1) der Widerspruch, der Widerstreit, Cig. (T.), DZ., SlN.- C.; v opreki biti, widerstreiten, Cig. (T.); — 2) = zapreka, C., Zora.
  56. 1. oprẹ́miti, -im, vb. pf. ausrüsten, Cig. (T.), DSv.; za potovanje koga o., C.; o. ladijo, auftakeln, Cig.
  57. oprę̑ženica, f. der Schleieraffe (colobus guereza), Erj. (Ž.).
  58. optimīzəm, -zma, m. nagnjenost stvari in razmere imeti za dobre, der Optimismus, Cig. (T.), nk.
  59. opȗst, m. 1) die Auflassung, Jan. (H.); — 2) die Unterlassung, Cig. (T.); odgovoren za vsak o., DZkr.
  60. opustíti, -ím, vb. pf. 1) verwüsten, Dalm., ogr.- C.; — entvölkern, Cig.; — 2) auflassen; o. rudnik, Cig.; unbestellt liegen lassen: opuščeno zemljišče, poslopje, Jurč.; — aufgeben, lassen: o. navado; kar se odloži, to se ne opusti, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Mur., Cig.; — verlassen, Cig., Jan.; ljudje so ga opustili, er hat seine Kundschaft verloren, Cig.; — o. se, sich verwahrlosen = zapustiti se, Levst. (M.); — 3) unterlassen, vernachlässigen, verabsäumen; o. navadne molitve, o. dobra dela, Škrb.; ukaže, kaj naj stori ali opusti, Ravn.- Valj. (Rad).
  61. orīz, m. = riž, der Reis (oryza), Nov.; — hs., prim. lat. oryza.
  62. orkēstər, -stra, m. prostor v gledališču med odrom in pritličjem, odločen za godbo, godčevski zbor, das Orchester, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  63. oróžje, n. die Waffe; coll. die Waffen; zgrabiti (za) o., zu den Waffen greifen; pod o. poklicati, einberufen, Levst. (Pril.); biti pod orožjem, unter Waffen stehen, Cig.; v orožje devati vojsko, das Heer mobilisieren, Levst. (Nauk); = vojake v orožje klicati, Jan. (H.); — orožjè, ogr.- Valj. (Rad), orǫ̑žje, Dol.
  64. ǫ̑s, -ı̑, f. 1) die Achse; os se je strla vozu; — 2) die Spitze, Mik., C.; die Getreideachel, die Ährenspitze, Mur., Cig., Jan., C.; — die Schärfe, Mur.; die Schneide, DZ.; — 3) der Dreizack zum Fischfang, Mik.; ( prim. ost).
  65. osájati, -am, vb. pf. s sajami namazati, Cig.
  66. 1. ǫ̑sast, adj. 1) einer Spitze ähnlich, spitzig, scharf, Z., C.; — 2) = zadirčen, bissig, Cig.
  67. osčájati, -jam, -jem, vb. impf. tudi: o. se, = muditi se, obotavljati se, zaudern (govori se: oščajati [se]), Podkrnci- Erj. (Torb.); = očajati se, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. čajati, warten.
  68. osẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Hürde, die Pferche, Cig., Jan., C., Gor.- M., Goriš.- Mik.; zlezel je na osek (ósẹk) in se zaril v mrvo, Andr.; — 2) die hölzerne Brunneneinfassung, der Brunnenkasten, C.; = pl. oseki, ogr.- C.; studenčni oseki, vzhŠt.; — 3) ein gelichteter Berg, C.; — 4) = oseka, Cig., Jan., C.
  69. ósəł, -sla, m. 1) der Esel; tudi psovka; divji o., der Waldesel, Cig., Jan.; morski o., der Stockfisch, C.; — osle moliti ali kazati komu, die ausgestreckten Finger der Hand, den Daumen an die Nase gedrückt, zeigen und so verhöhnen; — 2) eine Vorrichtung zum Holztragen, C.; — 3) die hölzerne Moströhre am Weinpressboden, C.
  70. osəmdesetę̑rica, f. eine Zahl von 80 Stück, Cig.
  71. osẹ́vati, -am, vb. impf. ad osejati; 1) besäen, M.; — 2) nicht das Geleise halten: kolo oseva, Mur., Cig.; z zadnjico o., beim Gehen den Hintern hin und her bewegen, Z.; — prim. sejati 4).
  72. osípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.- Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
  73. osı̑pək, -pka, m. 1) žitno zrnje, katero se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, V.-Cig.; — 2) osipki, die Masern, Jan.
  74. osír, -rja, m. das Wespennest, Mur., Cig., Jan.; drezati v osir, Jurč.
  75. oskrbník, m. 1) der Besorger, der Pfleger, der Verwalter, Cig., Jan., nk.; graščinski o., der Herrschaftsverwalter, Cig., Jan.; oskrbniki njegovega kraljestva, Škrinj.- Valj. (Rad); — der Curator, Cig., Jan.; o. kake zapuščine, Cig.; duhovni o., der Seelsorger: izpovedniki in drugi duhovni oskrbniki, Guts. (Res.); — 2) der Verpfleger, der Versorger, Cig.
  76. oskútiti se, -skȗtim se, vb. pf. ptica se oskuti, kadar gnezdo ali mlade zapusti, vzhŠt.- C., Mik.; davon gehen: žena se možu oskuti, C.; — wild werden (vom Geflügel): kokoš se je oskutila, noče več k hiši, SlGor.; verwildern ( fig.), Jan.
  77. oslẹ̀z, -slẹ́za, m. der Ibisch (hibiscus), Z., Tuš. (B.); — prim. slez.
  78. oslı̑nək, -nka, m. das mit Speichel Benetzte: tvojih oslinkov ne bomo jeli, BlKr.- M.; der Rest von einem Trunke in einem Gefäße, die Bartneige, Cig.; izpil bodem vse, ker vem, da za moje oslinke nihče ne mara, Polj.
  79. osmák, m. 1) der Achtjährige, Habd.- Mik., Cig.; — 2) der Octavaner, Valj. (Rad); — 3) das Achtgroschenstück, C.; ein Achtsoldistück, Alas.; — das Achteimerfass, Cig., Jan.; — 4) prvi, zadnji o., erstes, letztes Mondesviertel, C.; — 5) der Achtelkreis, der Octant, h. t.- Cig. (T.).
  80. osmolíti, -ím, vb. pf. mit Pech überziehen oder bestreichen, bepichen, auspichen, Cig., Jan., M.; mit Pech verunreinigen: kdor smolo izbira, se osmoli, Npreg.- Mur.; (tudi: kdor za smolo prime, se osmoli, Kr.).
  81. osnǫ̑va, f. 1) der Aufzug (Zettel, Kette am Webstuhl), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., DZ.; prejo viti za osnovo, Zv.; — 2) die Gründung, die Errichtung, Cig., Jan., nk.; — die Organisation, Jan. (H.); — 3) der Anschlag, die Anzettelung, Cig., Jan., nk.; — 4) der Grundriss, der Entwurf, Cig., Jan.; — 5) das Fundament, die Grundlage, die Basis, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — (po rus.) der Grundstoff, die Base ( chem.), Cig. (T.); — der Stamm ( gramm.), Jan. (H.).
  82. osnǫ̑vən, -vna, adj. Grund-, Fundamental-: osnovna barva, die Grundfarbe, Žnid.; osnovna ploskev, die Grundfläche, Cig. (T.); osnovna enačba, die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); osnovna pravica, das Fundamentalrecht, Cig. (T.), nk.; osnovni zakon, das Grundgesetz, Cig. (T.); osnovno pravilo, die Grundregel, Zv.; osnovni številniki, die Hauptzahlwörter (cardinalia), Cig. (T.); — osnovno delo, die Vorarbeit, osnovna šola, die Vorschule, Jan. (H.); — basisch ( chem.), Cig. (T.).
  83. osǫ̑dba, f. = zabela, začimba: postna, mesena o., C.; — prim. osoditi 3).
  84. osòj, -sója, m. die Schattenseite, der absonnige, schattenseitige Platz, C., Notr.; tam v osoju ležal je zadnji sneg, Jurč.; — nam. odsoj.
  85. ostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad ostati; bleiben; o. pri službi božji do konca; jed v grlu ostaja, die Speise wird einem im Halse lang, Cig.; moj duh ostaje pri vas, kajk.- Valj. (Rad); — pri besedi o., Wort halten, Cig., Jan.; zadi o., zurückbleiben, nicht gleichen Schritt halten; — einzukehren pflegen; — übrig bleiben; vse gre za gospodarstvo, nič mi ne ostaja; ostaje za (na) nov račun, per Saldo, auf neue Rechnung, Cig. (T.).
  86. ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.
  87. ǫ́stər, -stra, m. die Schärfe, Mur.; nož je ves oster izgubil, Polj.; — za ostrom debel = nebistroumen, neolikan, Polj.
  88. ostína, f. die Spitze: vlak teče proti ostini zakreta (gegen die Spitze des Wechsels), DZ.
  89. ostrẹ̑šje, n. das Dachwerk, Cig., Jan.; vrabci so se skrivali za ostrešja, Vrt.
  90. ostrẹ́zovati, -ujem, vb. impf. = ostrezati, Svet. (Rok.).
  91. ostŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. rings abschaben; o. ribi luske; ostrgani kruh, das Raspelbrot, Cig.; — beschaben; lonec o., dimnike o., die Rauchfänge abfegen, Vod. (Izb. sp.); radieren: o. z nožičem zapisano besedo, Jan.; kože o., die Felle auf der Fleischseite glattschaben, schlichten, Cig.
  92. ostríca, f. 1) die Schärfe, die Schneide, Cig., Jan., DZ.; britvina ostrica, pravi kmet, Levst. ( Glas.); — 2) der Felsenzacken, Cig.; — 3) neka riba, C., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — das Cyperngras (cyperus), Tuš. (R.); rumena o., das gelbliche Cyperngras (cyperus flavescens), C.; — die Schmiele (aira), Cig., C., Medv. (Rok.).
  93. ostríti, -ím, vb. impf. schärfen; o. nože; o. podkove, Levst. (Podk.); — spitzen: o. kolje za vinograd, C., jvzhŠt.; — o. se, spitzig werden: trn se iz mladega ostri, = was eine Nessel werden will, brennt bald, Cig.; — o. um, den Verstand schärfen, Cig.
  94. ostrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erstarren: roka mi je ostrmela, Z.; jezik mu je ostrmel, Bas.; steklemu psu oči ostrme, Vrtov. (Km. k.); veliko zarodičev ostrmi, da več ne rastejo, Vrtov. (Vin.); — 2) hangen bleiben (von einem gefällten Baume), Cig.; o drevesu, ki posekano ne pade na tla, ampak se nasloni na drugo drevo, pravijo, da "ostrmi", Notr.; — 3) vor Staunen starr werden, erstaunen; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.
  95. ostrǫ́ga, f. 1) der Sporn, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; petelin ima ostroge, Dict.; — 2) ostroge = stogi, štirje koli okolo stožja v tla zabiti, Ben.- Erj. (Torb.); — 3) ostroge = na pol okleščene veje na rakli, Tolm.; — 4) der Brombeerstrauch (rubus fruticosus), Rez.- C.; — eine Ranke des Brombeerstrauches: kopina ima dolge ostroge, Fr.- C.; — tudi: die Ackerbrombeere (rubus caesius), C.; — der Rittersporn (delphinium), Cig.
  96. ostrǫ̑glež, m. die Spornammer, beli o., die Schneeammer (emberiza nivalis), C., Z., Frey. (F.).
  97. ostrǫ̑žəc, -žca, m. der Zacken ( geogr.), Cig. (T.).
  98. ostȓv, -ı̑, f. 1) ein dünner Stamm mit Zacken oder Sprießeln, auf welche Garben gesteckt werden, damit sie trocknen, die Hüfelstange, (meist ein junger Baum mit kurz behauenen Ästen); na ostrvi tudi deteljo devajo, da se suši, KrGora; — 2) pri kozolcu glavni steber, katerega podpirajo opornice, Tolm.- Erj. (Torb.).
  99. ostváriti, -stvȃrim, vb. pf. verwirklichen: ide za to, da ostvarimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.), nk.
  100. ǫ̑stve, -stəv, f. pl. der Dreizack zum Fangen der Fische, die Fischgabel, Mur., Cig., Jan.; — die Harpune, Cig., Jan.

   7.106 7.206 7.306 7.406 7.506 7.606 7.706 7.806 7.906 8.006  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA