za (7.406-7.505)

7406. obsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) sich niederlassen: ptica na boriču obsede, C.; — 2) sich um jemanden herumsetzen, umsitzen: o. koga, Cig.; — belagern, Cig., Jan., nk.; — 3) besetzen, Mur.; mesto z vojaki o., Cig.; — befallen: groza obsede ljudi, Vrt.; hudi duh ga je obsedel, Cig.; obseden, besessen; — obsede me, es wird mir übel, C.
7407. obslẹdíti, -ím, vb. pf. = zaslediti, Levst. ( LjZv.).
7408. obslȗga, f. die Verrichtung: o. zakramenta, die Ertheilung des Sacramentes, C.
7409. obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.- Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.- Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.- Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.- Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.- Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.- Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.- Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).
7410. obstòj, -stója, m. der Bestand, der Fortbestand, Cig., Jan., nk.; obstoj zagotoviti slovstvu, Str.; die Existenz, DZ.; — der Halt, die Festigkeit, Jan.
7411. obstǫ́nj, adv. = zastonj, C.; = za obstonj, Meg., Krelj; (za obstunj, vzhŠt.- Valj. [ Glas.]).
7412. obstràn, praep. c. gen. = zastran, von wegen, Mur., Jan., Met.; obstran njih dobrih del, Krelj.
7413. obstrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. = obstrezati, C.
7414. obtọ̑, adv. = ob to, zato, deswegen, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Boh.
7415. 2. obtǫ́re, adv. = 2. obtorej, zatorej, C.
7416. 2. obtǫ́rej, adv. = zatorej, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Boh.
7417. obȗd, m. die Auferweckung, Mur., Cig.; — die Erweckung ( fig.), Cig.; o. k zaupanju v Boga, Ravn.- Valj. (Rad); — die Anregung, Cig.; — die Aufmunterung, C.
7418. obumrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. o. od mraza, erfrieren, Levst. (Nauk).
7419. obȗpati, -am, vb. pf. verzweifeln, verzagen; o. nad kom ali nad čim; nad bolnikom o., den Patienten aufgeben, Cig.; (sam s sabo o., Levst. [Zb. sp.]).
7420. obupljìv, -íva, adj. verzagt, Cig., Jan.
7421. obupljívost, f. die Verzagtheit, Cig., Jan.
7422. obȗpnost, f. die Trostlosigkeit, der Zustand der Verzweiflung, die Verzagtheit, Cig., Jan.
7423. obúriti, -ȗrim, vb. pf. abrichten: o. bivole za domačo živino, Vod. (Izb. sp.).
7424. obuzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum anlegen, bezäumen: konja o.; kakor živina obuzdan od neusmiljenih beričev, Bas.; — bezähmen, bändigen, Cig.
7425. obuzdávati, -am, vb. impf. = obuzdovati; bezäumen, den Zaum anlegen.
7426. obvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad obvezati; 1) um etwas herumbinden; — umbinden; rane o.; — 2) verpflichten, nk.; o. se, sich verpflichten, nk.
7427. obvzę́ti, -vzámem, vb. pf. umfangen, ogr.- C.; — ergreifen: strah me je obvzel, ogr.- C.; obvzame ga kurja polt, Vrt.; ta misel mu je obvzela glavo, Cig.
7428. obzı̑d, m. die Futtermauer, die Mantelmauer, Cig. (T.); o. iz rezanega kamena, die Quadernverkleidung, DZ.
7429. ocẹ̑pək, -pka, m. der Knüttel, Cig., Jan., Erj. (Torb.); palice, ocepki, gorjače mu (oslu) plešejo po grbi, Vod. (Izb. sp.); zapoditi koga s polenom ali ocepkom v roci, Levst. (Zb. sp.).
7430. ocigániti, -ȃnim, vb. pf. prellen, bevortheilen, begaukeln; o. koga za kaj.
7431. ocọ̑prati, -am, vb. pf. verzaubern, verhexen, Cig.
7432. ocȗrək, -rka, m. der Eiszapfen, Cig., BlKr., Tolm.
7433. ocvȃra, f. = ocvrta jed: z mastjo zabeljena ocvara, Levst. (Zb. sp.).
7434. očȃra, f. die Bezauberung, Cig.
7435. očárati, -am, vb. pf. bezaubern, Cig., Jan., nk.
7436. očarljìv, -íva, adj. bezaubernd: o. pogled, SlN.
7437. očarováti, -ȗjem, vb. impf. ad očarati; bezaubern, Cig., Jan.; Bog zna, katero oko mi očaruje jagnjeta nežna, Zv.
7438. ọ̑čəc, -čca, m. der Zahntrost, rother Augentrost (euphrasia odontites), Cig., Medv. (Rok.).
7439. očę̑snik, m. der Augenzahn, C.
7440. očę́tovski, adj. väterlich; očetovska ljubezen; po očetovsko skrbeti za koga, sich jemandes väterlich annehmen.
7441. očíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) žito o. = občiniti, Cig.; — 2) jed o. = začiniti, C.
7442. očitováti, -ȗjem, vb. impf. 1) äußern, offenbaren, Dict., C., Zora; svoje misli o., Cig.; vero o., Krelj; — demonstrieren, Jan.; — 2) bekannt machen, ogr.- C.; o. zapoved, kajk.- SlN.
7443. očníca, f. 1) die Augenhöhle, Jan., Žnid.; — 2) das Augenglas, Vrtov. (Km. k.), DZ.; pl. očnice, Augengläser, Mur., Cig., Jan., DZ.; pogl. naočniki; — 3) zelena o., das grüne Augenthierchen (euglena viridis), Erj. (Ž.); — 4) das Vergissmeinnicht (myosotis sp.), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), za Krnom- Erj. (Torb.).
7444. ọ̑čnik, m. der Augenzahn, Jan., C.
7445. očnják, m. 1) der Augenzahn, Cig. (T.), Erj. (Z.); — 2) die Augenkoralle (oculina), Erj. (Z.).
7446. očŕtiti, -čȓtim, vb. pf. 1) o. se, einen Zauberkreis um sich ziehen, C.; — 2) drevo o., den Baum aufhacken, C.; z nožem o. drevo, mit dem Messer den Baum verletzen, GBrda; — o. se, sich die Haut beschinden, Cig.
7447. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
7448. odbíjati, -am, vb. impf. ad odbiti; 1) wegschlagen, abschlagen; z betičem rudo o., Erz hauen, Cig.; — od cene o., rabattieren, Cig.; — (Bittenden) etwas abschlagen; — hindern: o. od dela, opravki so me odbijali, da nisem mogel priti, BlKr.- M.; — 2) zurückschlagen; sovražnike, sovražne napade o., Cig.; parieren, Jan.; krivico od sebe o., die Schuld von sich schieben, Cig.; — žarke, svetlobo, glas o., reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se od česa, von einem Gegenstande reflectiert werden, Žnid.; — o. prošnje, zurückweisen, Cig.; o. darilo, nicht annehmen wollen, Cig.; — 3) entnageln, entschlagen (odbija se, kar je zabito); kišto o., čep, ki je v sod zabit, o.
7449. odbiráłən, -łna, adj. Aushebungs-: odbirȃłni okraj (za konje), DZ.
7450. odbı̑tək, -tka, m. der Abschlag, der Abzug im Rechnungswesen, Cig., Jan., Nov.; plačevanje na o., Abschlagszahlungen, Cig.; — der Disconto, der Rabatt, Cig., Jan., Cel. (Ar.); pod o. kupovati in prodajati, escomptieren, DZ.
7451. odbíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch einen Schlag trennen, wegschlagen, abstoßen; kipu roko o.; o. si roge; — ab-, wegstoßen, Cig.; o. koga, jemanden loswerden, C.; — verhindern: kaj te je od tega dela odbilo? BlKr.- M.; — in Abzug oder Abschlag bringen, Cig., Jan.; odbivši dva odstotka, nach Abschlag von 2%, Cig.; od kupa o., vom Preise abhandeln, Str.; — 2) aufhören zu schlagen: ura je dvanajst odbila; odbije tudi njegova ura, auch seine Stunde wird schlagen, Cig.; — 3) abprellen, reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); odbita svetloba, Reflexionslicht, Cig. (T.); o. se, abprallen, Cig.; reflectiert werden, Jan. (H.); — den Schlag erwidern, zurückschlagen, sovražnika, silo s silo o., Cig.; o. naskok, den Angriff abwehren, Šol.; udarec o., parieren, Cig., Jan.; o. sum od sebe, den Verdacht von sich ablenken, Cig.; — abschlagen: o. prošnjo, Cig., Jan.; ausschlagen, o. ponudbo, Cig., Jan.; o. komu kaj, jemanden zurückweisen, Cig.; — 4) o. kar je zabito: durch Schlagen öffnen: o. pokrov zaboju, eine Kiste entnageln, Cig.; o. veho sodu, ein Fass aufspunden, Cig.
7452. odbòj, -bója, m. der Widerschlag, der Rückstoß, der Abprall, Cig., Jan.; die Abstoßung, Cig. (T.), C.; — die Reflexion ( phys.), Cig. (T.), C.; popolni o., totale Reflexion, Sen. (Fiz.), Žnid.; — die Abwehr, der Widerstand, Jan., C., DZ.; zveza za boj in o., Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); naskoki in odboji, LjZv.
7453. odbójən, -jna, adj. Abstoßungs-, repulsiv, rückwirkend, Cig., Jan.; odbǫ̑jna moč, Cig.; — Reflexions-: odbojni kot, odbojna ravnina, der Reflexionswinkel, die Reflexionsebene, Cig. (T.); — defensiv, Cig., Jan.; odbojna zveza, Cig.
7454. odbǫ́titi, -bǫ̑tim, vb. pf. jemanden quitt und los zählen, bezahlen, Cig.
7455. odbráti, -bérem, vb. pf. auslesen und absondern; kar je boljšega, za-se odbere; — ausersehen, auserwählen, Cig.; delegieren, designieren, Cig.; — ausmustern, ausscheiden, Mur., Cig., Jan.
7456. odcọ̑prati, -am, vb. pf. entzaubern, die Verzauberung aufheben, Z.
7457. odčárati, -am, vb. pf. 1) = s čaranjem odpraviti, wegzaubern, Cig.; — 2) entzaubern, loszaubern: o. koga, Cig., Jan.
7458. odčépiti, -čę̑pim, vb. pf. durch Entfernung des Zapfens öffnen, Cig., C.
7459. oddajáłən, -łna, adj. Abgabs-, Cig.; oddajȃłna doba, DZ.; oddajalna postaja, DZ.; oddajalni zapisnik, das Ausfolgungsprotokoll, DZ.
7460. 1. oddẹ̀ł, -dẹ́la, m. die Entzauberung, M.; — prim. oddelati 4).
7461. oddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) abarbeiten, abnützen: oddelati si roke, Zora; — 2) aufhören zu arbeiten, Jarn.; ti si že oddelal, jaz pa še ne, jvzhŠt.; — 3) aufthun, aufmachen; (o. kar je zadelano): o. luknjo, Mur., Cig.; — 4) o. komu, jemanden entzaubern, ihm den Zauber lösen, Cig., ogr.- M.; o. komu, da ne bode volkodlak, LjZv.
7462. oddẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad oddelati; 1) aufmachen, aufthun (o. kar je zadelano), Cig.; — entzaubern, Cig.; — 2) zurückwirken, reagieren, Cig. (T.).
7463. 2. oddŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. aufschnüren (oddrgne se, kar je zadrgnjeno): o. mošnjo, nk., Dol.
7464. odduríti, -ím, vb. pf. von sich stoßen, verschmähen, Meg., Dict., Svet. (Rok.); grehe ostaviti i odduriti, kajk.- Valj. (Rad); odvreči i o. kaj, kajk.- Valj. (Rad); laž zavržem i oddurim, ogr.- Valj. (Rad); (piše se navadno: oduriti).
7465. odēj, m. najbolj za glasbene zabave odločeno poslopje, das Odeum, Cig.
7466. 2. odfŕkniti, -nem, vb. pf. o., kar je zafrknjeno, etwas Verdrehtes, Verbogenes in die frühere Lage zurückbringen, jvzhŠt., BlKr.
7467. odgovȃrjati, -am, vb. impf. ad odgovoriti; 1) durch Zureden abzubringen suchen, abreden, widerrathen; o. koga; odgovarjati kmeta od dela, Levst. (Zb. sp.); tudi: o. komu; — 2) rechtfertigen: o. se, Rechenschaft geben, Jan., Trub.; verantwortlich sein: o. se občini za občinsko uradovanje, Levst. (Nauk); — 3) antworten; o. komu na vprašanja; o. k prošnjam, Levst. (Močv.), Vrt.; respondieren, Cig., Jan.; — trotzig antworten, protzmaulen, Cig., jvzhŠt.; žena možu odgovarja, Ben.- Kl.; = o. se, Svet. (Rok.); — o. za kaj, etwas verantworten, Cig., Jan., Cig. (T.); — entsprechen, o. si, sich gegenseitig entsprechen, nk.
7468. odgọ̑vor, m. 1) die Antwort, die Erwiderung; — 2) die Rechenschaft: o. dajati za kaj, od česa, Rechenschaft ablegen; o. dajati za kaj, für etwas gut stehen, Cig.; na o. poklicati, zur Verantwortung ziehen, Cig., Jan.; = na o. postaviti, Šol.; = na o. vzeti, Cig., Šol.
7469. odgovǫ́rən, -rna, adj. 1) verantwortlich: o. za kako reč, Cig., Jan., M., nk.; sam s seboj odgovoren o vsem, persönlich verantwortlich für alles, Levst. (Močv.); — 2) odgọ̑vorən, Antwort-: odgovorna poslanica, das Antwortschreiben, DZ.
7470. odgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abbringen; o. koga od česa, Cig.; — 2) o. koga, entschuldigen, rechtfertigen, Savinska dol.- C.; o. se, sich entschuldigen, sich rechtfertigen, Trub., Krelj, Jap., Dol.; kako bi se jaz pred Bogom odgovoril? Škrinj.; — 3) antworten, erwidern; o. komu na kaj; o. k vprašanju, Levst. (Močv.); kdor molči, desetim odgovori, Npreg.- Dol.; — o. za kaj, etwas verantworten, Cig.
7471. odgradíti, -ím, vb. pf. durch einen Zaun absondern, aus-, abzäunen: kos njive o., Cig.; — mittelst eines Deiches aussondern, Cig.
7472. odgrìz, -gríza, m. das Abbeißen, der Abbiss, Cig.
7473. odhòd, -hǫ́da, m. der Weggang, der Abmarsch, die Abfahrt; na odhodu, beim Weggehen, — o. zavirati vodovju, den Abfluss hemmen; Cig.; o. se zamaši ledovju, es entsteht eine Eisverstopfung, DZ.
7474. odhọ̑dnja, f. der Weggang, Dict.; po moji odhodnji, Trub.; die Abreise, Jan.; — der Abschied; za odhodnjo je Jezus še učence blagoslovil, Ravn.; k odhodnji, Krelj, Dalm.; die Abschiedsfeier: odhodnjo obhajati, Ravn.; der Abschiedstrunk, Svet. (Rok.).
7475. odję́njati, -am, vb. pf. = odnehati, nachlassen, nachgeben; veter je odjenjal, bolečine so odjenjale, Cig.; o. komu, jemandem nachgeben, BlKr.- M.; za las ne o., nicht um ein Haar breit weichen, Cig.; ne o. od pravice svoje, von seinem Rechte nicht lassen wollen, Cig.; o. od cene, vom Preise ablassen, Cig., Kr.; skladi so odjenjali, die Fugen haben nachgegeben, Polj.
7476. odkàz, -káza, m. die Anweisung, die Zuweisung, Cig.; plačilni o., die Zahlungsanweisung, Cig.
7477. odkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkazati; anweisen, zuweisen.
7478. odklȃdavəc, -vca, m. der Zauderer, Cig., Jan.
7479. odkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufsperren, aufschließen (o., kar je zaklenjeno); vrata o.; odklenjen, unverschlossen, unversperrt; — entketten: (priklenjenega) psa o.; — aus den Fesseln schließen (vklenjenega) jetnika o., Cig.
7480. odkǫ̑dər, adv. rel. = od koder, woher; tja pojdemo nazaj, odkoder smo prišli; — odkoder koli, woher immer.
7481. odkúpiti, -im, vb. pf. loskaufen; o. se, sich loskaufen; o. se od kazni, eine Strafe abkaufen, Cig.; — ablösen, Cig., Jan.; desetino o., Cig.; — einlösen: zastavo o., ein Pfand einlösen, Cig.; — erlösen, Cig., Jan.; — o. se komu, bei jemandem Missfallen erregen, jemandem lästig, ungelegen werden, Jan., C.; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil, Levst. (Zb. sp.).
7482. odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki ( Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
7483. odlèg, -lę́ga, m. 1) die Ablösung (einer Mauer), Cig., C.; die Ablösung eines Felsens im Bergwerk, Z.; — 2) das Nachlassen (des Schmerzes), Cig., M.; — 3) = odlog, der Aufschub, Z.; le za odleg ga je hlapec prosil, Ravn.
7484. odlı̑ka, f. 1) die Abfertigung (in Geld), Levst. (Pril.); (in Worten): odliko dati komu, mit Worten abfertigen, Lašče- Levst. (M.); — 2) die Abhilfe, die Erholung: za vročino je za vsakim grmom odlika, Z., Svet. (Rok.); — 3) die Auszeichnung, nk.; prvi red z odliko, erste Classe mit Vorzug (v šolskih izpričevalih), nk.; ( rus.).
7485. odljúdən, -dna, adj. 1) menschenscheu, ungesellig, unfreundlich, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dol., M., Svet. (Rok.); unhöflich, Mur.; — 2) menschenleer, wild, Cig., C.; o. in pust kraj, LjZv.; V odljudni goščavi Sam za-se živi, Preš.
7486. 1. odmẹ́niti, -im, vb. pf. bestimmen; v dar kaj o. komu, C.; za reveže kaj o., Z.; odmenjen, zugedacht, Cig.; vloge odmenjene oblastvom, Levst. (Nauk); odmenil ga je oče za duhovski stan, Jurč.; designieren, Cig., Jan.; — widmen, Jan., nk.; o. se za kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.
7487. odmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) wegnehmen und abmessen: zumessen; o. komu žita, sukna, Cig.; z enako mero o. komu = jemanden mit gleicher Münze bezahlen, Cig.; o. hlače komu, jemandem eine Hose anmessen, jvzhŠt.; — o. komu kazen, jemandem die Strafe bemessen, Cig.; — bestimmen, Cig.; trpi, kar ti je Bog odmeril, Z.; — 2) o. koga, jemanden an Maß (Größe) übertreffen, Z., Gor.
7488. odmétati, -mę́čem, I. vb. pf. das Wegwerfen beenden, (der Reihe nach) wegwerfen; vse je odmetal od sebe; — II. odmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem vb. impf. ad odvreči; wegwerfen, verwerfen; malovredne ribe odmetajo, Ravn.; obsodila je moje življenje, zato me odmeta, Jurč.
7489. odmę̑tək, -tka, m. 1) die halbe Randfurche (zadnji ožji ogon), Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Auszug, das Leibgedinge, BlKr.
7490. odmrmráti, -ȃm, vb. pf. 1) brummend sich entfernen: nejevoljen odmrmra po zavrtih, Levst. (Zb. sp.); — 2) abmurmeln, hermurmeln, Cig.
7491. odmúziti se, -im se, vb. pf. = odmuzati se, C.
7492. odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.- C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; ( prim. odnos).
7493. odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.
7494. odolati, -am, vb. pf. o. čemu, überwinden, bewältigen ( z. B. eine schwere Arbeit), Dol.- Mik.; = zadostiti: o. pravičnim željam, BlKr.- Navr. (Let.); — prim. odoleti.
7495. odpásati, -pȃšem, vb. pf. losgürten; o. sabljo, Cig.; o. zastor, die Schürze losbinden, Cig.; — o. se, sich den Gurt öffnen, den Gürtel sich losbinden, Cig.
7496. odpážiti, -pȃžim, vb. pf. die Verschalung wegnehmen: o., kar je zapaženo, Cig.
7497. odpəhníti, -páhnem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, fortstoßen; o. koga = iznebiti se koga, C.; aufstoßen: o. vrata, okno, Cig., C.; zarinek o., den Riegel zurückschieben, C.
7498. odpéljati, -pę́ljem, -peljáti, -ȃm, vb. pf. wegführen: o. otroka za roko, psa na vrvci; v sužnost o., in die Sclaverei abführen; — wegfahren ( trans.): o. koga (kaj) z vozom, z ladjo, na vozu, na ladji; o. se, wegfahren, abfahren, davonfahren; kdaj se odpelješ? — wegleiten, entleiten; o. vodo iz ribnika, den Teich entwässern, Cig.
7499. odpę́ti, -pnèm, vb. pf. 1) o. kar je napeto: abspannen, entspannen, Cig., Jan., Cig. (T.); struno o., Cig.; — 2) o., kar je zapeto: aufknöpfen, aufhefteln; o. si suknjo, zaponko o.
7500. odpı̑njati, -am, vb. impf. = odpenjati; — zarja se odpinja = dani se, Dict.
7501. odpítati, -pı̑tam, vb. pf. fütternd aufziehen, auffüttern: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Odpitani pa precej Začnejo leči mlade, Vod. (Pes.).
7502. odpíti, -píjem, vb. pf. 1) (einen Theil) wegtrinken, abtrinken; nekoliko kapljic odpiti; — 2) mit dem Trinken fertig werden, C.; — 3) den Trinkspruch erwidern; o., kakor je kdo napil = mit gleicher Münze bezahlen, Cig.
7503. odpláčati, -am, vb. pf. (einen Theil) bezahlen, Z.; vse o., alles zurückbezahlen, Cig.
7504. odplačevȃnje, n. das Abzahlen: o. na obroke, Fristzahlungen, Cig., DZ.
7505. odplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odplačati; Theilzahlungen oder Rückzahlungen leisten, Cig., Z.

   6.906 7.006 7.106 7.206 7.306 7.406 7.506 7.606 7.706 7.806  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani