za (7.206-7.305)

7206. naškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. einen Schaden zufügen: grozdje lepo kaže, če mu še kaj ne naškodi, BlKr.- M.; pos. durch Zauberei schaden: človek je bil v vednem strahu, da ne bi zle čarovnice naškodile njemu, njegovi družini, njegovi živini, Navr. (Let.); tako nobeden človek nima moči naškoditi detetu, Pjk. (Črt.).
7207. naškrȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. in Tropfen herabfallen, anfangen zu tröpfeln: debelo iz oblakov naškrapa, Slom.; dež je začel naškrapati, SlN.
7208. naštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. aufzählen; n. božje zapovedi; n. vse rimske kralje; n. komu gotovega denarja.
7209. natę̑ga, f. 1) die Anstrengung, Valj. (Rad); — 2) der Heber, der Saugheber, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.); zavita n., der Winkelheber, Sen. (Fiz.).
7210. natìk, -tíka, m. 1) = natič, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); kol stoji v grahu za natik, LjZv.; — 2) kar se natika, ein Aufsatz zur Verlängerung, Cig., Nov.; — tudi: nátik, -tíka.
7211. natísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) quetschen, Cig.; — n. se, sich wund drücken, Ig; — 2) drucken, knjigo n., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) in einer gewissen Menge sich herandrängen: v nižje šole so zadnja leta nekoliko natisnili, LjZv.
7212. nátonščica, f. verfaulte Holzabfälle auf dem Holzplatz o. in der Holzlege (als Dünger), C.
7213. natovoríti, -ím, vb. pf. (als Saumlast) aufladen; — aufpacken, Cig., Jan.; popotne stvari n. zadaj na odprti voz, Jurč.; — beladen: natovorjena ladja, DZ.
7214. natrẹ́skati, -trẹ̑skam, vb. pf. 1) derb abprügeln; — 2) n. se. sich voll essen, C.; — 3) n. se, zur Genüge einschlagen (vom Blitze): zdaj se je menda natreskalo za nekoliko časa, jvzhŠt.
7215. natvezováti, -ȗjem, vb. impf. = natvezati, Cig.; mesecu n. vid in sluh, Jurč.
7216. nȃvčič, m. der Zaunkönig, C.
7217. navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
7218. navezováti, -ȗjem, vb. impf. ad navezati; anbinden; — n. svoje srce na kaj, Burg.
7219. návlaka, f. 1) kar je za napotje navlečeno, das Geraffel, Levst. (M.); plesnjiva n., Zv.; — zgodovinska n., Zv., LjZv.; — 2) hergelaufenes Gesindel, Zora- C.; — 3) der Ueberzug ( z. B. eines Kissens), Cig., Jan.; ( hs.); — 4) das Getriebe, der Drehling, das Treibstockrad in der Mühle, Cig.; klini pri notranjem mlinskem kolesu, ki gonijo kamen, Lašče- Erj. (Torb.); preslica pri žagi (pili) ima navlako, v katero segajo palci, Notr.; — die ähnliche Vorrichtung an einem Uhrrade, Levst. (M.); prim. naloka, laloka.
7220. navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.- Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.- Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction ( phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).
7221. navòz, -vǫ́za, m. = navožnja, Cig., M.
7222. navrátən, -tna, adj. nachstellerisch, meuchelmörderisch, Cig.; zanesel je svojemu navratnemu kralju, Bas.
7223. navrážiti, -im, vb. pf. anzaubern, V.-Cig.
7224. 2. navrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. anziehen, spannen ( z. B. den Gewehrhahn), Mur.; navrta puška, Danj. (Posv. p.); uro n., die Uhr aufziehen, Jan., Mur., SlGor.; — lenken: govor n. na verske reči, Erj. (Izb. sp.); — n. koga, = storiti, da začne teči, prisiliti, da začne hitreje delati i. t. d., Gor.
7225. navzę́tnost, f. = navzemljivost, die Empfänglichkeit, Cig.; die Capacität ( phys.), Cig., Jan., n. za toploto, Cig. (T.).
7226. navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
7227. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
7228. nebítje, n. das Nichtsein, Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; n. števila, das Nichtvorhandensein einer Zahl, Vod. (Izb. sp.).
7229. nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.- C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.- C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.- Valj. (Rad); iz nebes priti.
7230. nebodigatrẹ́ba, m. indecl. ein Mensch oder auch ein Ding, das überflüssig ist; z mano, ti nebodigatreba, pokaži, zakaj si na svetu! Zv.; trnje je po gozdih nebodigatreba, Navr. (Let.).
7231. neboditrẹ́ba, m. indecl. = nebodigatreba: mačkama za neboditreba k skledi pride pes, Levst. (Zb. sp.).
7232. nebokàz, -káza, m. die Himmelskarte, Cig. (T.), Jes.
7233. nedȏłžən, -žna, adj. unschuldig; nedolžni otroci; — schuldlos, schuldfrei; za nedolžnega spoznati, freisprechen; — nedolžna razsodba, ein freisprechendes Urtheil, Ig (Dol.); — po nedolžnem, unschuldiger Weise, unverdienter Weise.
7234. 2. nedovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) unzulänglich, ungenügend, Cig., Jan.; — 2) = nezadovoljen, unzufrieden, V.-Cig., Jan.
7235. nedovǫ́ljnost, f. 1) die Unzulänglichkeit, Cig.; — 2) = nezadovoljnost, die Unzufriedenheit, V.-Cig., Jan., Ravn.
7236. nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.- C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.- C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.- Mik.; — aber, jedoch, ogr.- C.; — 3) nego če, außer wenn, C.
7237. negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.- M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
7238. negotòv, -ǫ́va, adj. 1) unfertig: n. za popotovanje, unvorbereitet zur Reise, Levst. (Zb. sp.); — 2) ungewiss, unsicher, unbestimmt.
7239. nehávati, -am, vb. impf. = nehovati; jeza nehava, SlN.- C.
7240. neizpláčan, adj. nicht ausgezahlt; ausständig, Jan. (H.).
7241. neizpláčən, -čna, adj. unauszahlbar, Jan. (H.).
7242. neizštẹvèn, -éna, adj. unzählbar: neizšteveno veliko, eine zahllose Menge, Bas.
7243. nejẹ̑šč, adj. = sättig, fade, Gor.; neješč golob zabavljivo šopiri perje, Zv.; n. odgovor, Gor.
7244. nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
7245. nekázən, -zna, adj. 1) unansehnlich, unscheinbar, Cig., Jan.; nekazen ceper, Levst. (Zb. sp.); — nicht viel versprechend: nekazno delo, eine undankbare Arbeit, Cig.; — 2) nam. nekazan, ungerathen, ungezogen, muthwillig, ausgelassen, Dict., Jarn., C.; nekazen fantič nič ne dobi, Vrtov. (Vin.); nekazni otroci, Ig (Dol.); — 3) nam. nakazen, ungestalt, entstellt, hässlich, Svet. (Rok.); zagledal je krvavi obraz in nekazno brado žolnirjevo, Jurč.; nekazna baba, LjZv.
7246. nekáznost, f. 1) die Unansehnlichkeit, Cig.; — 2) nam. nekazanost, der Muthwille, Meg., Cig.; — der Unfug, C.
7247. nẹkọ̑ličən, -čna, adj. theilweise: ves ali nekoličen predevek, die gänzliche oder theilweise Uebertragung, DZ.; nekolična odplačila, die Theilzahlungen, DZ.
7248. nẹkoličína, f. eine (unbestimmte) Anzahl oder Menge, Jan., SlN.- C.
7249. nẹkolikočásən, -sna, adj. zeitweilig: nekolikočasne zapreke, DZ.
7250. nekrı̑v, -kríva, adj. schuldlos; za nekrivega spoznati, freisprechen.
7251. nekrótək, -tka, adj. unsanft, unzahm.
7252. nelegālən, -lna, adj. nezakonit, illegal.
7253. nę̑mar, m. die Achtlosigkeit, die Nachlässigkeit; pod pepelom navideznega nemara, Zv.; — v nemar pustiti, außeracht lassen; = z nemar pustiti, Jurč.; = za nemar pustiti, Krelj; = v nemar dejati s čim, ogr.- Valj. (Rad); tako v nemar živi, er lebt so in den Tag hinein, Mur.; z nemar preiti, aus dem Sinne kommen: včerajšnje skrbi so mu bile nekaj z nemar prešle, Jurč.
7254. nẹmčáriti, -ȃrim, vb. impf. sich im Umgang gern der deutschen Sprache bedienen ( zaničlj.), nk.
7255. nemčúr, -rja, = nemškutar ( zaničlj.).
7256. nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
7257. nemogǫ́čnost, f. 1) die Unmächtigkeit: zavoljo svoje slabosti in nemogočnosti, Guts. (Res.); — 2) die Unmöglichkeit, Škrb.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad); n. mitnic dokazati, die Unthunlichkeit der Mauten nachweisen, Levst. (Pril.).
7258. nenarejèn, -éna, adj. nicht gezaubert, natürlich, Cig.
7259. neobȗpən, -pna, adj. unverzagt, Cig.
7260. neobȗpnost, f. die Unverzagtheit, Cig.
7261. neobuzdán, adj. ungezäumt, zaumlos, Jan. (H.); zügellos ( fig.), SlN.
7262. neokrę̑ta, f. = neokreten človek: kam sem pa zavozil, neokreta! Gor.- DSv.
7263. neomájən, -jna, adj. unerschütterlich, Cig. (T.); neomajna podstava rodoljubju, LjZv.; neomajni zakoni, Str.
7264. nepláčan, adj. unbezahlt.
7265. nepopláčan, adj. unbezahlt, rückständig.
7266. neporǫ́dnost, f. die Unfruchtbarkeit (o ženski): ne bom vdova, tudi za neporodnost ne bom vedela, Škrinj.
7267. neposajèn, -éna, adj. unruhig, ausgelassen; z mladega je bila samovoljna, neposajena ino nepokorna, Jsvkr.; — unbändig, wild, C.; neposajena jeza, C.
7268. nepoverljìv, -íva, adj. = nezaupen, Erj. (Izb. sp.); — hs.
7269. neprestǫ́pən, -pna, adj. unüberschreitbar: neprestopna doba, die Praeclusivfrist, die Fallfrist, Levst. (Pril.); neprestopno število, die Maximalzahl, Levst. (Pril.); do neprestopnih ... gld., bis zum Höchstbetrage von ... fl., Levst. (Pril.); — unübertretbar: neprestopna postava, Str.
7270. neprídən, -dna, adj. 1) unnütz, nutzlos; nepridne besede, Trub., Dalm.; nepridne reči govoriti, Dalm.; obrezati nepridne mladike, Bas.; nepridno modrovanje, Vod. (Izb. sp.); — nichtsnutzig, schlecht; nepridni opravljavci, Dalm.; za nepridnimi maliki hoditi, Dalm.; n. hlapec, Guts. (Res.); — 2) unfleißig, Cig.
7271. neprihòd, -hǫ́da, m. das Nichtkommen, das Ausbleiben, Cig., DZ.; sodba zavoljo neprihoda, das Contumazurtheil, Cig.
7272. neprodúšən, -šna, adj. luftdicht, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); neprodušno zaprt, DZ.
7273. nerávən, -vna, adj. uneben; n. pot; ungerade: neravna palica; — neravno število, eine ungerade Zahl, Cig.
7274. 2. nerǫ́dən, -dna, adj. 1) sich nicht kümmernd: boga n., irreligiös, Dict.; — lässig, Cig., Jan.; — ungehorsam, ungezogen, Dict., Alas.; — 2) ungeschickt: n. deček; nerodno se vesti; nerodno prijeti za kako reč; nerodno se prikloniti; po nerodnem, infolge der Ungeschicklichkeit; — unbequem; nerodno sedeti.
7275. neslovèč, -ę́ča, adj. unberühmt; — unrühmlich, unlöblich: nesloveče je v krčmi služiti, SKr.; nesloveče je možu, če govore: on je bil uže zaprt, Jurč.
7276. neštẹ̑t, adj. ungezählt, unzählig, zahllos.
7277. neštẹvíłən, -łna, adj. unzählig, zahllos, Mur., Cig., nk.
7278. netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje ( prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.- C.
7279. nẹtílọ, n. 1) das Zündmittel, der Zünder, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); n. na drgnjenje, na potezanje, der Reib-, der Streichzünder, DZ.; — 2) das Heizmaterial: nabirat hodijo potrebnega netila, Navr. (Let.).
7280. neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.
7281. neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
7282. neȗmje, n. die Unsinnigkeit, die Thorheit, Cig., C.; v posvetno neumje preveč zateleban, Škrinj.; pravo neumje narediti, etwas recht Unsinniges machen, Levst. (Zb. sp.).
7283. neutájən, -jna, adj. unverleugbar: leta so bila neutajno zapustila nekoliko sledu, Jurč.
7284. nevẹ́dən, -dna, adj. unwissend, unkundig; n. božjih zakonov, Ravn.- Mik.
7285. nevkutiti se, -im se, vb. impf. eifern, zanken, C.; — prim. njevkati.
7286. nezmẹnljìv, -íva, adj. kdor se za nič ne meni, gleichgiltig, C.
7287. neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
7288. nẹ̑žən, * -žna, adj. zart, Cig., Jan., nk.; — iz drug. slov. jezikov.
7289. nẹžnočútən, -tna, adj. zartfühlend, feinsinnig, Cig. (T.), nk.
7290. nẹžnočȗtje, n. das Zartgefühl, der Zartsinn, Cig. (T.), nk.
7291. nẹžnočútnost, f. das Zartgefühl, Cig., nk.
7292. nẹžnoglásən, -sna, adj. zartstimmig, Glas.
7293. nẹžnosŕčən, -čna, adj. zartherzig, Cig.
7294. nẹ̑žnost, f. die Zartheit, Cig., Jan., nk.
7295. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
7296. ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
7297. ničę̑murnost, * f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; naše hudobe in ničemurnosti, Dalm.; z ničemurnostjo preslepljeni nismo držali tvojih zapovedi, Ravn.- Valj. (Rad); ničemúrnost, ogr.- Valj. (Rad).
7298. nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
7299. nihilīzəm, -zma, m. zanikavanje nravstvenih, verskih ali političnih načel, der Nihilismus.
7300. nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
7301. nı̑mar, m. = nemar: z nimar pustiti, Jurč.; za nimar pustiti, jvzhŠt.
7302. 1. nìt, nı̑ti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.
7303. nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
7304. nízgati, -am, vb. impf. = nizati, Mur., Jan.
7305. nję̑vkati, -am, vb. impf. zanken, ogr.- M.; n. se, sich zanken, ogr.- C.

   6.706 6.806 6.906 7.006 7.106 7.206 7.306 7.406 7.506 7.606  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani