Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (7.101-7.200)


  1. nacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) in irgend einer Menge spalten; drv (premalo, dosti, za cel teden) n.; in irgend einer Menge pfropfen; trideset dreves nacepiti v enem dnevu; — 2) anschlitzen, anspalten, ein wenig spalten, Cig.; nacepljen, gespalten ( bot.), Cig. (T.); n. list, Tuš. (R.); — 3) n. se, sich satt spalten oder pfropfen.
  2. nacvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. in einer gewissen Menge im Fett backen; za pojedino mnogo n.; boba n. za semenj, Polj.
  3. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
  4. nadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) mit Holz belegen, fournieren, Cig.; nadelana roba, fournierte Arbeit, Cig.; — 2) besticken, C.; Nadelana peča, gesticktes Haupttuch, Z.; — 3) cesto, pot n., durch Beschotterung u. dgl. eine Straße, einen Weg herstellen, Z., Ravn.; Nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); po slabo nadelanem potu, Jurč.; — 4) eine gewisse Menge von einer Sache verfertigen: veliko zaloge n., Ravn. (Abc.); — 5) nadelan je, er hat einen Rausch, Cig., Gor.
  5. nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
  6. nadlę̑ža, f. = nadlega: zavoljo majhine nadleže začneš kleti, Bas.
  7. nadomẹ́stiti, -mẹ̑stim, vb. pf. ersetzen; škodo n.; — nachholen, einbringen, Cig.; n., kar je kdo zamudil, jvzhŠt.
  8. nadopláčati, -am, vb. pf. die Zahlung ergänzen, Z.
  9. nadoplačílọ, n. die Nachzahlung, DZ.
  10. nadpìs, -písa, m. die Ueberschrift, Mur., Cig., Jan.; der Titel eines Buches, Cig.; — die Adresse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; zasilni n., die Nothadresse, DZ.; — die Umschrift einer Münze, die Legende, ( rus.) Cig. (T.).
  11. nadrı̑njak, m. = nadrnjak: Zala pa je sneha, Lep rdeč nadrinjak 'ma, Npes.-Vraz.
  12. nadvrátən, -tna, adj. über dem Thore befindlich, C.; — iz nadvratnih lin Zvonček zapoje, Preš.
  13. nagájati, -am, vb. impf. ad nagoditi; 1) zufügen: hudo n., Krelj; eno nadlogo za drugo sam sebi nagaja, Dalm.; nesrečo n. komu, C.; — 2) n. komu, jemandem etwas zum Possen (Schabernack) thun, ihn necken, ärgern, vexieren; otroci nagajajo varuhinji, kakor le morejo; delo mi nagaja, die Arbeit geht mir nicht recht vonstatten; krč, kašelj mu nagaja, (belästigt ihn); — 3) = ugajati, nach Wunsch thun, gefällig sein, ogr.- C.; n. željam, Danj.- M.
  14. nagȃnjati, -am, vb. impf. ad nagnati; 1) treiben, aufjagen: zver n., Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) antreiben, drängen; n. dolžnika, da naj plača, den Schuldner zum Zahlen drängen; — 3) verursachen: nadloge komu n., Trub.; veliko pravdnino n. komu, jemandem große Processkosten verursachen, Cig.
  15. nágəc, -gca, m. 1) der Nackte, Ravn.- C.; — 2) die Blöße, die nackte Stelle, Jan.; n. kazati, Dol.; kdor koprivo pozna, skrije nagec, Jan. (Slovn.), Vrt.
  16. nágəł, -gla, adj. jäh, plötzlich; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; nagla smrt, ein plötzlicher Tod; na naglem, plötzlich; = na nagli, ogr.- Mik.; nagla sodba, das Standrecht, Jan.; = naglo sodstvo, DZ.; heftig, rasch, hastig: n. človek; n. sklep, rascher Entschluss; — schnell; n. kakor blisk, blitzschnell; naglo hoditi.
  17. naglàs, -glása, m. der Accent, Cig., Jan., nk.; potisnjeni, zategnjeni n., der gedrückte, der gedehnte Accent, nk.
  18. naglı̑st, m. das Zapfenkraut (uvularia, ruscus hypoglossum), Guts.- Cig.
  19. nagnésti, -gnétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge kneten: n. testa za pet hlebcev; — 2) anschoppen, vollstopfen; koš n.; cerkev je nagnetena (gedrängt voll); — n. se, sich zusammendrängen: veliko ljudi se je nagnelo v majhno cerkvico.
  20. nagnẹ́vati se, -gnẹ̑vam se, vb. pf. 1) sich satt schmollen, Jarn.; — 2) = hud postati, zameriti, böse werden (nagnjivati se), KrGora.
  21. nagníti, -gníjem, vb. pf. zu faulen anfangen, anfaulen; nagnil, angefault, anbrüchig, faulfleckig, Cig., Jan.; nav. nagnit; nagnit zob, anbrüchiger Zahn, nagnito sadje, anbrüchiges Obst.
  22. nagóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) auftreiben: veliko živine n.; psi so veliko zajcev nagonili; — 2) n. se, = gonjenja se naveličati, sich satt brunften; — sich austummeln, Cig.
  23. nagrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge zusammenraffen; s kupa n. polno košarico kostanjev; v naglici nagrabljene reči; — n. zakladov, Schätze aufhäufen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge zusammenrechen; n. koš listja; — 3) n. se, des Raffens, Rechens satt werden.
  24. nagrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge erwärmen; nekoliko rjuh nagreti za postelje; — 2) n. se, sich genug erwärmen; — das Wärmen satt bekommen.
  25. nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.- M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
  26. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
  27. nájdenški, adj. Findlings-: n. zavod, Levst. (Nauk).
  28. najèm, -ję́ma, ( tudi: nájəm, nájma), m. 1) die Vermiethung, die Miethe, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Nauk), nk.; pogodbe o najmu ali zakupu, Mieth- oder Pachtverträge, DZ.; v n. dati, vermiethen, v n. vzeti, miethen, nk.; v drugi n. dati, in Aftermiethe geben, Jurč.; v najmu imeti, zur Miethe haben, Cig.; polovica poslopij je v najemu (ist vermiethet), Levst. (Nauk); — v najemu biti = najet (dninar) biti, als Tagwerker gedungen sein, LjZv.; šla je v najem delat, Vrt.; — 2) plačilo od najete stvari, Levst. (Nauk); — der Lohn, C.; — 3) das Verdienst, kajk.- Valj. (Rad).
  29. naję́mən, -mna, adj. 1) Mieth-, Cig.; aufgenommen, gemiethet: n. delavec, hlapec, Dalm.; naję̑mni voznik, der Lohnkutscher, Cig.; — 2) miethbar, Cig.; — 3) = zaslužen, verdienstlich, kajk.- C.; ( prim. najem 3)).
  30. nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.
  31. nakȃlati, -am, vb. pf. in einer gewissen Menge spalten; drv n. za cel teden.
  32. nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.- M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.- C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
  33. nakàz, -káza, m. die Anweisung, die Assignation, Cig.; n. v izplačilo, die Flüssigmachung, DZkr.
  34. nakȃzən, -zni, f. ( m., Guts., Z.) = nakaza 2).
  35. nakazílọ, n. die Assignation, Jan., DZkr.; plačilno n., die Zahlungsanweisung, Levst. (Cest.).
  36. nakazováti, -ȗjem, vb. impf. ad nakazati; anweisen, assignieren, Cig., nk.
  37. nakláti, nakǫ́ljem, vb. pf. 1) ein wenig spalten, anspalten; les je naklan, das Holz ist angespalten; — 2) in einer gewissen Menge spalten: drv n.; — in einer gewissen Menge abschlachten, abstechen; n. dosti perotnine za gosti; — 3) n. se, sich satt spalten o. schlachten.
  38. nakòp, * -kǫ́pa, m. die aufgeworfene Erde, der Aufwurf, Cig.; — die Schanze, Vrt.; — nákop, der Grund und Boden am Nordrand eines Weingartens, von welchem Erde auf die Reben abgegraben wird: svoj n. imeti, iz zemlje drugega posestnika nakop jemati za svoj vinograd, Št.
  39. nakópati, -kǫ́pljem, ( -kopáti, -pȃm), vb. pf. 1) eine gewisse Menge angraben; n. peska, zemlje za kako reč; — mit dem Karst oder der Haue aufladen, Mur.; — n. komu kaj, zuziehen; to mu je nakopalo bolezen, smrt; — n. si bolezen, nesrečo; n. si skrbi na glavo, sich Sorgen aufladen; — 2) aufgraben: n. prst ob drevesu, Cig.
  40. nákopnica, f. 1) prst za nakop, Fr.- C.; — 2) jama za blato, gnoj i. dr., kar služi v nakop, Št.
  41. nakosíti, -ím, vb. pf. 1) eine gewisse Menge mähen; trave nakositi za živino; — 2) n. se, sich satt mähen.
  42. nakotíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge von Jungen gebären, vzhŠt.; ( zaničlj. o človeku): Kočarji, smolarji, posli Nakote nam kup otrok, Levst. (Zb. sp.).
  43. nakrẹ̑gati se, -am se, vb. pf. des Auszankens oder Zankens satt werden.
  44. nalàšč, adv. eigens, mit Fleiß, mit Vorsatz, geflissentlich; to sem n. za njega naročil; n. najet človek; to je n. storil; — tudi: nȃlašč; — nam. navlašč; podstava: vlast.
  45. nalę́cati, -am, vb. impf. ad naleči; spannen: n. zanke, Schlingen legen, ogr.- C.; — n. se pogibeli, sich der Gefahr aussetzen, Habd.- Mik.
  46. nalę́či, -lę̑čem, vb. pf. spannen: lok n., den Bogen spannen, C.; sv. Peter je lok nalekel = mavrica se je prikazala, ogr.- C.; — n. zanko, mrežo, eine Schlinge, ein Netz aufstellen, vzhŠt., ogr.- C.; — = nastaviti (komu kaj), vzhŠt.- C.
  47. nalèt, -lę́ta, m. 1) das Heranfliegen, der Anflug, Mur.; čebele so svoj nalet pozabile, Gol.; — 2) der Anlauf, der Anprall, Cig., Jan.; n. vode, der Anschuss des Wassers, Cig.; n. valovja na valovje, das Begegnen der Wellen, Cig. (T.); — 3) das Ungefähr, C.
  48. nalı̑čje, n. 1) der Schleier, Šol., nk.; obe sta bili z gostimi naličji zagrnjeni, Jurč.; — 2) das Leichentuch zur Bedeckung des Gesichtes und der Brust einer Leiche, Cig., Rib.- Mik., Levst. (Zb. sp.), Cv.; — 3) die Maske, C.; ( fig.) pod naličjem pobožnosti, Cv.
  49. nálog, -lǫ́ga, m. 1) die Auferlegung, Cig.; — die Aufgabe, C.; der Auftrag, Cig. (T.), Prip.- Mik., DZ., ogr.- Valj. (Rad); plačilni n., der Zahlungsauftrag, nk.; — 2) die Steuer, ogr.- C.; — 3) das Gießschaff, ogr.- C.; — tudi: nalòg, -lǫ́ga, Valj. (Rad).
  50. náloka, f. v mlinu oni klini na preslici, za katere se palci notranjega kolesa love, da tako sučejo kamen, Kr.- Valj. (Rad), Ig, Laško ( Št.); (= náloki, m. pl., Poh.); — prim. laloka 3).
  51. nalómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) anbrechen; palico n.; nalomljenega trstu ne bo strl, Ravn.; — eine abweichende Richtung geben, brechen: streho n., Cig.; — 2) eine gewisse Menge brechen; malo, veliko kamenja n.; n. dračja za kurjavo.
  52. nalúpiti, -im, vb. pf. 1) anschälen: n. drevo, lachen, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge schälen; krompirja n. za večerjo.
  53. námaz, -máza, m. der Aufstrich, der Anstrich, Cig., Erj. (Som.), DZ.
  54. namẹ̑čək, -čka, m. was man an Ware beim Verkauf obendrauf gibt, die Zugabe; za n. dati kaj; vino se prodaja z namečkom: en bokal namečka na vedro, Dol.; — tudi: námeček, BlKr., jvzhŠt.
  55. namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.- Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.
  56. namę́rən, -rna, adj. 1) absichtlich, tendenziös, Cig. (T.), DZ.; — 2) Zweck-, Final-: namę̑rna zveza, der Finalnexus, Cig. (T.).
  57. namẹ́siti, -im, vb. pf. eine gewisse Menge mengen, bes. Teig mit Sauerteig mengen und kneten; n. testa za deset hlebcev.
  58. namẹ́šati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge mischen; peska in apna n. za zidarja; — 2) namešana komisija, gemischte Commission, DZ.
  59. namı̑səł, -sli, f. die Meinung, kajk.- Valj. (Rad); — die Intention, Jan.; der Zweck, Cig.; navdušiti koga za vzvišeno n., LjZv.
  60. namȓdək, -dka, m. das Verziehen des Gesichtes, eine unwillige Miene, Cig.; — kako pomenljivi so mnogoteri namrdki in namuzki obraza! Kol.
  61. namrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. verkümmern, ersterben (o rastlinah, n. pr. od mraza), Hal.- C.; (namrt trs, vzhŠt.- C.; nam. namrl).
  62. nanízgati, -nı̑zgam, vb. pf. = nanizati, Mur., Mik.
  63. nanizováti, -ȗjem, vb. impf. ad nanizati; anreihen, Cig., nk.; — aneinanderreihen, Cig. (T.).
  64. napastováti, -ȗjem, vb. impf. 1) anfallen: brez skrbi spečega človeka n., kajk.- Valj. (Rad); — 2) anfechten, Jan.; — belästigen, behelligen, C.; n. in zatirati knjige, LjZv.
  65. napéči, -péčem, vb. pf. eine gewisse Menge backen o. braten; veliko kruha in mesa n. za semanji dan.
  66. napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [ Št.]- Erj. [Torb.]); n. grablje, hne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.- Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk- Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht ( z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.
  67. napláčati, -am, vb. pf. 1) daraufzahlen, aufzahlen, Jarn., DZ.; — 2) belohnen, Mur.
  68. naplačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) daraufzahlen, Jarn., M.; — 2) belohnen, Vest.
  69. napǫ́čiti, -pǫ̑čim, vb. pf. 1) ein wenig bersten, anbersten, Cig.; einen kleinen Sprung bekommen, anspringen, Mur., Cig.; napočen, angeborsten, angesprungen, Cig.; — 2) anbrechen: dan je napočil; = n. se, Cig.; zarja se napoči, Ravn.; zor se napoči, Preš.
  70. napǫ̑tje, n. das Hindernis; napotje delati, im Wege sein, ungelegen sein; samo za napotje si tukaj, Str.
  71. napǫ̑tljaj, m. das Hindernis, Mur., Jan., UčT.; v toliko napotljajev zadevati, Ravn.
  72. napovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. ansagen, ankündigen; n. vojsko, den Krieg erklären; — n. se, sich ankündigen, sich ansagen; za nedeljo se je napovedal, da pride v vas.
  73. napráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) machen, zustande bringen; n. koga za kaj, jemanden zu etwas machen; — errichten, anlegen; šolo, vrt n.; veranstalten; veselico n.; anschaffen; n. obleko, obutel; n. si denarja, blaga, sich Geld, Güter erwerben; — 2) bewegen, bestimmen, vermögen: n. koga, da kaj stori; — 3) = opraviti, ankleiden, anziehen: n. se, sich völlig ankleiden; — 4) n. se, sich anschicken; n. se kam, sich irgendwohin zu gehen anschicken; n. se na pot, sich reisefertig machen.
  74. naprẹ̑j, adv. 1) vorwärts; n. iti, gledati; ne vedeti ne naprej ne nazaj = weder aus noch ein wissen; voran: n. moliti, Vorbeter sein, n. peti, Vorsänger sein (po nem.); — = herein! Jan. (H.); ( prim. it. avanti!); — 2) künftighin; Kar si mi b'la, ne boš mi naprej, Preš.; = za naprej; — 3) voraus, vorher; n. plačati, voraus bezahlen; n. vedeti, vorher wissen.
  75. naprezováti, -ȗjem, vb. impf. = naprezati, SlGor.- C.
  76. naprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) an jemanden das Ersuchen stellen; n. koga za botra; — durch Bitten bewegen; — 2) eine gewisse Menge (von Menschen) zusammenbitten; n. težakov za kop, trgatev.
  77. napustíti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig nachlassen ( z. B. von einer Spannung), Cig.; — 2) (bei einem Kleide) durch Auftrennen des Eingeschlagenen länger oder breiter werden lassen, auslassen, Cig., M., Z.; n. kiklo, Kr.; — verigo za en člen n., die Kette um ein Glied schlaffer spannen, Dol.; — 3) ausladen, hervorstehend machen ( arch.), Cig.; napuščena streha, das Wettervordach, Levst. (Pril.); — napuščen kot, vorspringender Winkel, V.-Cig.; — 4) = pustiti, da nateče, anlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — n. papir, das Papier tränken, Jan.
  78. napùšč, -púšča, m. der Vorsprung ( arch.), Cig.; der Dachvorsprung, das Vordach, V.-Cig., Jan., Gor.; že se sme to veža imenovati, kar je prav za prav le velik napušč, Zv.; — das Gesims, Cig., Šol.; stebrni n., das Säulengesims, Cig.; — skalni n., der Felsenvorsprung, Bes.; — ein dicker Stollen am Hufeisen, Levst. (Podk.); — tudi: nápušč.
  79. nàr-, praef. = naj- (v sestavah s komparativom v izražanje superlativa), na zapadu; (iz: na-že, Mik.); v novejši knjigi se sploh rabi le: naj-.
  80. naravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) in die richtige Lage oder Stellung bringen, richten, ordnen; n. izvinjen člen; n. uro; — n. kaj, anleiten, anordnen, Mur.; verfügen, veranstalten, Cig.; — leiten: n. koga na pravo pot, C.; ljubezen prav n. Guts. (Res.); — n. se, sich bereit machen: n. se na vojsko, Npes.-K.; Za vojsko je že naravnan, Npes.-K.; — 2) eine gewisse Menge (Wäsche) flach zusammenlegen; veliko perila n.; — 3) eine gewisse Menge (Getreide) reinigen: n. nekoliko žita; prim. ravnati.
  81. naréči, -réčem, vb. pf. 1) einen Namen geben: n. kaj, Vrt.; — ernennen: n. beležnike, DZ.; n. v poslanca, zum Gesandten ernennen, Vrt., DZ.; — 2) ansagen: za danes je narečeno za to, für heute ist eine Tagsatzung dafür bestimmt, Svet. (Rok.).
  82. náred, f. 1) pri naredi, bequem, zur Hand, gelegen, Cig., Jan.; — 2) der Wagentheil, Št.- Cig.; prednja, zadnja n., das Vorder-, das Hintertheil des Wagens, ogr.- C.; — 3) die Achse, C., ogr.- Valj. (Rad).
  83. náredən, -dna, adj. 1) fertig, bereit, zur Hand, Savinska dol.; n. k čemu, bereit: n. k poslušanju, Dalm.; — hurtig, flink, Dol.- Cig.; pripravite Gospodu naredne ljudi, Krelj; — 2) bequem, gelegen, Dict., Cig., Trub., Svet. (Rok.); pri narednem času, Trub. (Psal.); tu nam ni naredno stati, BlKr.- M.; nož ni nareden, BlKr.- M.; naredna, kmetska prebivališča, LjZv.; železna ognjišča so narednejša za kuho in peko, LjZv.
  84. naredíti, -ím, vb. pf. machen; n. novo toporišče sekiri; n. suknjo; n. iz zlata tele; narejene cvetlice, künstliche Blumen; n. šotor, ein Zelt aufschlagen; vozel n., einen Knoten schürzen; n. postavo; kaj si zopet naredil? was hast du wieder angestellt? veliko škode komu n.; — n. koga za kaj, jemanden zu etwas machen; — hudo n. koga, jemanden arg zurichten, Zv.; to nas je naredil! der hat uns mitgespielt! Gor.; — n. za kaj s kom, mit jemandem etwas abmachen, Cig., Jan., C.; — n. komu, einem etwas anzaubern, ihn verhexen; narejeno mi je; v svoji jezi mu je slepar naredil, da ga je hodila vsako noč mora tlačit, LjZv.; — bereit machen: naredi mi konja, Zilj.- Jarn. (Rok.); — verfügen, Mur., Cig., Jan., DZ.; — n. se, sich bilden, entstehen; mehurček, krasta se mu je naredila; — sich stellen: n. se hudega, jeznega; — n. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, Svet. (Rok.).
  85. narẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad narezati; anschneiden.
  86. narodokàz, -káza, m. die ethnographische Karte, Jes.
  87. narokovati, -ujem, vb. impf. = narekovati 2): n. za mrličem, wehklagen, BlKr.
  88. nasàd, -sáda, m. 1) die Anpflanzung; z. B. das Setzen von Knollenfrüchten, C.; — das Angepflanzte; vrtni nasadi, die Gartenanlagen, nk.; — 2) die zum Dreschen bestimmte Garbenschichte, die Dreschlage; n. obračati za mlatiči, Ravn. (Abc.); — 3) die Schichte ( min.), Cig. (T.); vodni nasadi, die Wasserbildungen ( min.), Cig. (T.); die Ablagerungen, C.; iz mnozih pretenkih skladov ali nasadov je rakova skorja, Erj. (Izb. sp.); — 4) die geschichtete Haufwolke, die Schichtwolke, Cig. (T.); — 5) die zum Ausbrüten unterlegten Eier, C., Z.; — das Geheck (= piščeta enega gnezda), Cig.; — junge, in einen Teich gesetzte Fische, der Satz, die Setzlinge: ribji n., V.-Cig.; — 6) die Handhabe, das Heft, der Stiel, M.; držaj pri lopati, pri kosi, pri grabljah itd., C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 7) z nasadom cepiti, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, röhreln, pfeifen, V.-Cig.; — tudi: násad.
  89. naselíšče, n. der Weiler: začela mu je imenovati cerkvice, vasi, naselišča po vrsti, Jurč.
  90. naslaníniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Speck bespicken: n. zajca, Cig.
  91. naslẹ̑dnje, adv. = na slednje, na zadnje, zuletzt, C.
  92. naslẹ̑dnjič, adv. = na slednjič, na zadnje, zuletzt, C.
  93. nasmẹ̑h, m. das Anlächeln, Mur., Cig., C., nk.; ne zaupati skrivnemu nasmehu, Kast.- Valj. (Rad).
  94. nasnováti, -snújem, vb. pf. anzetteln (vom Weber); — n. pesem, ein Lied ersinnen, Npes.- Pjk. (Črt.); to se vam je v pijanosti nasnovalo, dieser Gedanke kam euch im Rausch, LjZv.; — n. dnevnik, ein Tagebuch anlegen, DZ.; nasnovano delo, das inaugurierte Werk, Levst. (Močv.); anstiften, anzetteln: n. zaroto, Cig., Jan.
  95. nasprọ̑tnja, f. die Gegenaussteuer, die Widerlage (kar mož ženi pripiše ali zaženi za doto), Notr. (?)- Cig.
  96. nastániti, -stȃnim, vb. pf. einquartieren, einlogieren, beherbergen, Cig., Jan., ogr.- C., Levst. (Nauk), nk.; huzarje n., Erj. (Izb. sp.); — n. se, sich einquartieren, sich einlogieren, Cig., Jan.; sich häuslich niederlassen, Cig., Jan., ogr.- C.; den Wohnsitz nehmen, DZ.; nastanjen, ansässig, Cig. (T.).
  97. nastȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; n. soda, da se iz njega toči, Cig.; — die Positur, Telov.; — n. (kakega zidanja), die Anlage, Cig.; — 2) das Aufgestellte: die Lockspeise, der Köder, Mur., Cig., Jan.; die aufgestellte Falle, Schlinge u. dgl., Cig.; Mladen'či pri vas za njih glave Nastavljajo skrivne nastave, Preš.; Nastav i pasti se nemaš bati, Levst. (Zb. sp.); — der Hinterhalt, Jap. (Sv. p.); — 3) nástava, panj, kateri je izgubil matico in katerega čebelar vrhu druzega nastavi ali navezne, Polj.; — 4) nástava, die Einsetzung, die Einrichtung, die Anordnung, das Gesetz, C., ogr.- Valj. (Rad).
  98. nastáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) ansetzen, anstücken, Mur.; — n. govorjenje o čem, eine Rede anknüpfen, Cig.; n. govor o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; — fortsetzen, Zora; — 2) zu einem bestimmten Zwecke hinstellen, aufstellen; n. kako posodo, da kdo kaj v njo da; — n. past, zanko, mrežo, vado, strup; — n. topove; n. komu meč na prsi, ansetzen; — n. sod, anzapfen; — n. uho, das Ohr näher bringen, um besser zu hören oder zu horchen; — n. komu nogo, jemandem ein Bein halten, damit er falle; — n. se, sich zu einem bestimmten Zwecke hinstellen; — 3) gründen, C.; n. zidanje, den Grund zu einem Gebäude anlegen, Cig.; — n. svetstvo, das Sacrament einsetzen, ogr.- C.
  99. nastòp, -stǫ́pa, m. 1) der Antritt; n. službe; n. dedine; n. vladarstva, die Thronbesteigung, Cig. (T.); — 2) das Auftreten, der Auftritt, Mur., Cig., Jan., nk.; — navadni n., die Grundstellung, Telov.; — 3) die Ueberschwemmung, C.; nastop je zablatil travo, Idrijska dol.- Erj. (Torb.); — die Flut: n. in odstop, Cig., Vod. (Izb. sp.); — 4) = nastopek, Preš.; slabi nastopi, Burg.; — tudi: nástop, Erj. (Torb.), Valj. (Rad).
  100. nastǫ́pati, -am, vb. impf. ad nastopiti; 1) antreten; — n. za kom, nachfolgen; — n. komu, verfolgen, Bas.; — 2) auftreten; — eintreten; — 3) konj si nastopa, das Pferd nervet sich, es reicht ein, Cig.; — 4) anlaufen, austreten (o vodi); — prim. nastopiti.

   6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA