za (6.606-6.705)

6606. kredīt, m. das Vertrauen in Bezug auf Zahlungsfähigkeit, der Credit.
6607. krẹ̑g, m. der Hader, der Zank; bila je z vso družino v kregu, Erj. (Izb. sp.).
6608. krẹ̑ganje, n. die Züchtigung mit Worten, das Auszanken; — das Hadern, das Zanken.
6609. krẹ̑gati, -am, vb. impf. 1) k. koga, jemanden mit Worten züchtigen, auszanken, ausmachen; za vsako reč me krega; — 2) k. se, mit einander zanken, hadern; — čreva se mu kregajo, es knurrt ihm im Leibe, Cig., Jan.; s pametjo se k., vernunftwidrig handeln, Z.; — k. se nad kom, na koga, auf jemanden losschreien, ihn auszanken; — 3) = zvati, klicati: kako ga kregate? Kameno na Soči- Štrek. (Let.); — 4) kriegen, Krieg führen: z evangelijem kregajo zoper smrt, Trub.; — prim. srvn. kriec, kriegen, Cv. X. 12., Štrek. (Let.).
6610. krẹ̑gavəc, -vca, m. der Verweisgeber, Cig., C.; das Zankmaul, Cig.
6611. krẹgljívost, f. die Zanksucht, Mur., Cig.
6612. krę́hati, -am, vb. impf. 1) rauhe, heisere Laute ausstoßen, mit rauher Stimme husten, hüsteln, krächzen; na plesišču jo je dobil, da je šest mescev krehal, Vrtov. (Km. k.); — svinje krehajo, kadar se dobrikajo človeku, Z.; — 2) k. se, laut lachen ( zaničlj.), C.; — 3) intr. brechend krachen: debla krehajo, les kreha, Z., SlN.; — 4) trans. unter Krachen brechen, Jan.; orehe k., Cig.; plot k., SlN.; (vihar) ruje in trga strehe in kreha veje, Zv.; koruzo k., abbrechen, Zora.
6613. krelje, f. pl. = noge ( zaničlj.), Notr.
6614. krę́mpəlj, -plja, m. 1) die Kralle; kremplje zasekati v kaj, mit den Krallen etwas packen, Cig.; = k. zasaditi, Z.; — prim. krampelj; — 2) kremplji = krplje, die Schneeschuhe, Ravne- Štrek. (LjZv.).
6615. 1. kréniti, krę́nem, vb. pf. 1) seitwärts lenken, Cig.; k. voz, BlKr.- M.; vojsko na zapad k., Vrt.; k. koga na pravi pot, Levst. (Zb. sp.); wenden, C.; — veranlassen, bewegen, LjZv.; — k. se, ausweichen: kreni se! BlKr.- M., Z.; — 2) rücken, bewegen, Mur., Cig.; — k. se, in Bewegung kommen, Cig.; vreme se ne krene, das Wetter ändert sich nicht, Z.; — 3) intr. eine Wendung machen, abbiegen, abweichen; k. na levo, na desno, po drugem potu, k. z vozom na stran.
6616. krẹ́pək, -pka, adj. 1) starr, steif, hart, C.; k. kruh (kadar je suh), C.; krepko zapečen kruh, resch gebacken, V.-Cig.; od mraza krepka zemlja, C.; — = trd, karg, geizig, C.; — 2) kräftig, rüstig, fest; k. junak.; k. glas; krepke besede, nachdrückliche Worte; krepko govoriti; — pravilnejši naglas: krẹpèk, -pkà, Cv. X. 12.; (krépək, Št.).
6617. krepẹ̑ł, f. der Prügel, Med., Polj., Zv.; — krepeli, zaničlj. o nogah in rokah, Dol.; svojih krepeli ne morem ugreti, Jurč.
6618. krepéłəc, -łca, m. der Holzprügel, der Knüttel; k. zagnati komu pod noge.
6619. 1. krẹ̑s, m. 1) die Zeit des Johannisfestes am 24. Juni; o kresu; o kresi se dan obesi, Npreg.- Zv.; — die Sonnenwende: poletni, zimski k., Cig. (T.), ( hs.); — 2) das Feuer, das am Vorabend des Johannisfestes angezündet wird; kres zažgati, zanetiti; kresovi kore; gori, kakor kres.
6620. kresáč, m. = tesar ( zaničlj.), C.
6621. krésati, krę́šem, vb. impf. 1) durch Aneinanderstreifen hervorbringen; ogenj, iskre k., Feuer, Funken schlagen; — 2) streifend schlagen: črevlje k., abschleifen, Cig.; — kresati, derb auftretend gehen, C., Gor., BlKr.; krešemo eden za drugim po kameniti stezi, Zv.; konj se kreše, das Pferd schlägt beim Trabe mit einem Hufe an den andern, Z.; konji se krešo s prednjima in zadnjima nogama, Levst. (Podk.); — behauen: kamen k., die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; den Mühlstein schärfen, C.; mlinski kamen k., Z.; k. veje od debla, den Baum abästen, C.; k. smolo, das Harz scharren, Cig.; — 3) k. koga, jemanden prügeln, BlKr.; — k. se, sich prügeln: hudo sta se kresala, Z.; k. se s kom, sich schlagen, Navr. (Let.); scharmützeln, Z.; — streiten, LjZv.; — tudi: kresáti, Dol.
6622. 1. krẹ́sən, -sna, adj. 1) zur Zeit der Sommersonnenwende, zum Johannisfeste oder zum Johannisfeuer gehörig; krẹ̑sni dan, k. mesec (Juni), Tolm.; na kresni večer kopljejo zaklade, Zora; — 2) munter, rüstig, Jarn.; muthig, Guts.; stark, fest, C.
6623. krẹsníca, f. 1) navadna k., der gemeine Leuchtkäfer, der Johanniskäfer, das Johanniswürmchen (lampyris noctiluca); — 2) das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., Tuš. (R.); — tudi: die Spierstaude (spiraea aruncus), Dol.; — rumena k., das weidenblättrige Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Medv. (Rok.), Soča- Erj. (Torb.); — bela k., die weiße Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Medv. (Rok.), Bes., Dol.- Navr. (Let.), Josch; — 3) ein Mädchen, das am Vorabende des Johannisfestes Blumensträußchen anbietet, C.; Beli Kranjci velijo "kresnice" deklicam, ki hodijo zvečer pred kresom vse v belo zavite popevat in pobirat od hiše do hiše, pa ne v hiše, nego samo pred hiše, Kres VI. 351.; prim. Navr.- Let. 1887. 103.
6624. krę́tanje, n. das Hinundherwenden, das Lenken, BlKr.- M.; — die Bewegung ( mech.), Cig. (T.); — das Geberdenspiel, Mur., Cig. (T.); die Gesticulation, Jan.; k. telesa, die Action, Cig. (T.); k. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); — der Betrieb ( z. B. einer Eisenbahn), DZ.
6625. krę́vəlj, -vlja, m. der Haken; — ein zweizackiger Karst, Št.- C.; — der Schürhaken, Celje- Štrek. (LjZv.); — psovka staremu, sključenemu človeku, C., Mik., Valj. (Rad); krévelj, Valj. (Rad); — prim. stvn. krewel, Haken, C.; srvn. kreuel, bav. kraeuel, mistkraeuel, Štrek. (LjZv.).
6626. krę̑vlja, f. 1) die Ofenkrücke, die Feuerkrücke; krevlja se burkelj zadeva = gleich und gleich gesellt sich gern, Jurč.; — 2) etwas Gekrümmtes; = kljuka: krevlja pet (V), križ deset (X) dve in pa tri, koliko to stori? Valj. (Rad); — die Radfelge, Rez.- C.; — das Bugholz beim Schlitten, Štrek. (LjZv.); — 3) Spottname für einen Lahmen, Cig., Jan., M.; — prim. krevelj.
6627. krhə̀lj, -hljà, m. 1) das Stückchen, die Schnitze, die Schnitte ( z. B. von Obst, Rüben, Erdäpfeln u. dgl.); na krhlje rezati, in Stückchen, Würfel schneiden; suhi krhlji; — 2) der Adamsapfel, Cig., Jan., Fr.- C.; tudi: Adamov k., Cig.; — kŕhəlj, Št.
6628. krhtína, f. 1) die Scharte (an einem Schneidewerkzeuge), C.; — schartige Stellen, C.; — 2) das Bruchstück, C.; die Zahnscherbe, Hal.- C.
6629. 1. kríkati, -am, vb. impf. schreien, Jan., M.; dekleta začnejo krikati, Pjk. (Črt.); Sneha je začela krikati, Krikati pa javkati, Npes.-Vraz; gosi krikajo, Vod. (Izb. sp.); jauchzen, Mur., vzhŠt.; svati si krikajo, die Hochzeitsgäste jauchzen sich zu, C.
6630. krı̑v, kríva, adj. 1) von der geraden Linie abweichend, krumm; k. nos; kriva črta, kriva ploskev ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — krivo gledati, scheel sehen, Cig.; krivo stopiti, schief treten, Cig.; — 2) unrichtig, falsch; krivi prerok; kriva vera; kriva prisega; krivo, po krivem priseči; po krivem dolžiti, fälschlich beschuldigen; — 3) schuld, schuldig; on je kriv, da ..., er ist schuld daran, dass ...; jaz nisem kriv, ich bin nicht schuld daran, ich kann nichts dafür; on je kriv moje nesreče, er trägt die Schuld an meinem Unglück; k. hudodelstva, eines Verbrechens schuldig; za krivega spoznati koga, jemanden schuldig erkennen.
6631. kriváč, m. 1) der Krummfüßige, C.; — 2) majhen, zakrivljen nož, das Gartenmesser, das Rebenmesser, Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.), C., Gor.; (krvač, Mik., Štrek.).
6632. krívčək, -čka, m. dem. krivec; — krivčki, krumme Federn als Hutschmuck: za klobuk vtekniti krivčke, DSv.
6633. krívəlj, -vlja, m. 1) die zweizackige Spitzhaue, zweizackiger Krampen, Maribor, Šaleška dol.- C., Z.; — 2) seitwärts getretener Schuh, C.; — menda nam. krevelj.
6634. krivopę̑tnica, f. krivopetnice so bajeslovna bitja, ki imajo noge zasuknjene, peto spredaj a prste zadaj, Trenta- Slovan I. 311.
6635. kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.- C.
6636. krı̑žem, I. adv. kreuzweise, überzwerch; roke k. držati, mit verschränkten Armen, d. i. müßig dastehen; noge k. dejati, die Füße kreuzweise übereinanderschlagen; k. gledati, schielen; k. sejati, zweigängig säen, V.-Cig.; k. hoditi, hin und her wanken, Z.; k. iti, fehlschlagen, Cig.; vse križem, alles durcheinander, Cig., Jan.; vse križem govori, Z.; — (atributivno) k. pot, der Kreuzweg, der Kreuzgang, Cig.; na križem poti, Dict.; So na križem pot me djali, Npes.-K.; k. les, das Kreuzholz, Cig.; križem balta! (kletvica), Z.; po križem svetu, in der Welt herum, Pohl. (Km.); = k. svet ( nam. v križem svet ali: križem v svet), Cig.; Pošlji osla križem svet, Nazaj ti pride uhat ko pred, Zv.; — II. praep. c. gen. križem potov, allerwegen, Mik.; križem sveta, überall in der Welt herum; k. sveta iti, in die weite Welt gehen; k. morja se voziti, herumkreuzen, Cig.
6637. krı̑žemnik, m. das Taufhemdchen, das die Pathen dem Täufling schenken, Mur., Cig., Levst. (Rok.); ("krizamnik", Gor.- Valv. VI. 282.); — prim. bav. chrisam-hemed, Levst. (Rok.).
6638. krı̑ževnik, m. = križemnik, Cig., C., Celje- Pjk. (Črt.), Notr.; "robačica, ki jo boter otroku daruje; na zavratniku ima križ všit ali je s križem zaznamenovana", BlKr.; "dar, ki ga dete dobode od krstnega kuma, navadno kako krilce", Rihenberk- Erj. (Torb.).
6639. kŕkav, adj. mit zerzausten Haaren, C.
6640. krkoč, ( m.?) na krkoč, huckepack: na k. nesti, zadeti, C.; — prim. hs. na krkače nositi.
6641. kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.- SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; ( Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).
6642. kr̀m, kŕma, m. das Schiffsende, Z.; zadnji k., das Schiffshintertheil, Z., Burg.; štiri mačke vržejo iz zadnjega krma, Ravn.; prednji k., das Vordertheil des Schiffes, Cig., Jan., DZ.; — prim. krn.
6643. 2. kŕma, f. das Hintertheil des Schiffes, Mur., Cig., Jan., Met.; = zadnji krnj v ladji, Mik.; Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami ( nam. jadri) krmo popravil, Preš.
6644. krmẹžljíti se, -ím se, vb. impf. triefen (o očeh): oči se krmežlje in zalepljajo, kajk.- Levst. (Rok.).
6645. 2. kŕmiti, -im, vb. impf. das Steuerruder führen, Cig.; ladijo k., das Schiff lenken, Cig., Jan.; — k. voz = kadar je na dvoje razdejan in so dolga drevesa naložena, zadnji del ravnati, Gor.; — k. (= napeljevati) vodo na svoje fužine, Vrtov. (Km. k.).
6646. kr̀n, kŕna, m. 1) das Schiffsende, C.; prvi, zadnji k., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schiffshintertheil, Jarn., Svet. (Rok.); sedeč na krnu, Hip. (Orb.); — 2) die Kante, Jan.; pogl. krn f.
6647. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
6648. krníčica, f. dem. krnica; v steno izdolbena shramba za sol, Glas., Št.- Pjk. (Črt.).
6649. kr̀nj, kŕnja, m. = krn: zadnji krnj, das Schiffshintertheil, Dict.
6650. kročáti, -ȃm, vb. impf. zähmen, im Zaume halten: s potrpežljivostjo k. koga, Slom.; besänftigen, C.; k. živalice, Zora; — menda nam. krotčati.
6651. krógəlj, -glja, m. zweizackiger Karst, C., Z.; — prim. krevelj, bav. kräuel.
6652. krogováti, -ȗjem, vb. impf. sich im Kreise bewegen, kreisen, C.; razgovor je začel krogovati, Bes.
6653. krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.- Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.
6654. kronogrām, m. letokaz, die Jahrzahlinschrift, das Chronogramm, Cig., Jan.
6655. 1. kròp, krǫ́pa, m. siedend heißes Wasser; s kropom politi kaj; tak je bil, kakor bi ga bil s kropom poparil, = betroffen, bestürzt; ni ne krop ne voda, er (es) hat keinen ausgeprägten, entschiedenen Charakter; še neslanega kropa nisi zaslužil, Str.
6656. 1. krǫ̑pnik, m. pisker za krop, großer Kochtopf, C.
6657. krótək, -tka, adj. zahm, kirre; sanft, sanftmüthig, friedsam, fromm; krotko jagnje.
6658. 1. krotíti, -ím, vb. impf. bändigen, bezähmen, im Zaume halten; tudi ko nas tepe in kroti, je naš oča, Kast.- Valj. (Rad); otroka k., Z.; hudo nagnenje, strasti, sebe krotiti.
6659. krotkọ̑st, f. die Zahmheit, das sanfte Wesen, die Sanftmuth.
6660. krótnost, f. die Zahmheit, Mur.
6661. krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero- Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.
6662. krǫ̑žəc, -žca, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, der Ring, Mur., Cig., DZ.; — lase v krožce zavijati, das Haar locken, Bes.; — 2) das runde Scheibchen, Cig., Jan., Cig. (T.); k. voska, ein rundes Stück Wachs, Cig.; k. masla, Z.; — 3) der Teller, C.; — 4) die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), Dict., (krošec, Cig., Medv. [Rok.]).
6663. krǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) abrunden, Mur., Cig.; — repo k., die Rübe schälen, Z., Dol.; — 2) žito k., das Getreide reitern, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) pesem k., ein Lied schlecht singen, Cig.; Reime machen, Z.; kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži, Preš.; — 4) umgeben: v ozadju jih (griče in holme) krožijo nizki bukovi in gabrovi gozdi, LjZv.; — 5) sich im Kreise bewegen, kreisen, Z.; k. z glavo, s trupom, z rokami, Telov.; — sich herumtreiben, vagieren, Cig., Jan., M.; — lavieren, kreuzen: z ladjo k. ( polj.), Cig., Jan., Cig. (T.), Zora; — in Umlauf sein, circulieren, Cig., Jan., C., nk.
6664. krpȃvsati se, -am se, vb. impf. sich zupfen, C.; — zanken: otroci se krpavsajo, Guts., Cig.
6665. kȓpəc, -pca, m. der Schuh ( zaničlj.), Zora.
6666. krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.
6667. krpẹ́ljiti, -ẹ̑ljim, vb. impf. za krpelj držati in ravnati tek kolescem plužnim, BlKr.
6668. kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Bolc- Erj. (Torb.), Savinska dol.; popotovati v najhujši zimi v krpljah, Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.
6669. 1. krpúca, f. der Flicklappen ( zaničlj.), Jan.
6670. krpúcati, * -am, vb. impf. flicken ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan.; kdo bi na Martinji dan vbadal in krpucal! Glas.; — pfuschen, Jan.
6671. krpȗcnik, m. der Flicker ( zaničlj.), M., Levst. (Zb. sp.).
6672. krpúlja, f. = divja koza, die Gemse, V.-Cig.
6673. kr̀st, kŕsta ( kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.
6674. kŕstiti, kŕstim, vb. impf. et pf. ( Mik. (V. Gr. IV. 297., 771.) 1) taufen; otroka k., za krščeni svet! = um Gottes willen! Jurč.; — 2) einen Namen geben: nelepo k. koga, Jurč.; — 3) vino k., dem Wein (im Fass) Wasser beimengen; krščeno vino; — tudi krstíti, Št.
6675. krstı̑tva, f. die Taufhandlung, C., DZ.; — die Namengebung ( z. B. bei naturgeschichtlichen Objecten): k. po zasluženih možeh, Erj. (Izb. sp.).
6676. kŕšiti, kȓšim, vb. impf. brechen, abbrechen, M.; — z Golavca se krši prst, lagert sich ab, Levst. (Močv.); schmälern, M.; založnino k., die Caution schmälern, DZ.; pomoč k. komu, Levst. (Pril.); Eintrag thun: k. ponižnost, Cv.; — prim. krušiti in hs. kršiti.
6677. 2. krtíca, f. 1) der Knoten am Garn: nit v krtice gre, C.; — v krtice iti, hoditi, sich hinter den Ohren kratzen, zappeln, Cig.; — zabrekla žila na nogi, die varix der Venen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nam. krotica.
6678. 2. krúcəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Rez.- C., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. kruncelj.
6679. krȗgla, f. der Krug, Meg.- Mik., Dict., C.; eno kruglo medu, Dalm.; lončena posoda za vodo, Kr.; — prim. bav. krugel f., Levst. (Rok.).
6680. krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
6681. kruhopę́čiti, -pę̑čim, vb. impf. Brotbäcker, Platzbäcker sein (kruh peči za prodajo), BlKr., jvzhŠt.
6682. krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.- DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).
6683. krúka, f. 1) die Kurbel, C., zapŠt.; — 2) die Ochsenjochkrümmung, C.
6684. krúncəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Cig., Jan.
6685. krȗnəc, -nca, m. der Eiszapfen, Jan.
6686. krvȃv, -ȃva, adj. blutig; ves k., ganz blutig; krvava rana; krvava klobasa, die Blutwurst; krvava bolezen, der Blutgang, Trub.- M.; — krvava sodnija, sodba, das Blutgericht, Cig., Jan.; krvavi oder, die Richtbühne, Cig.; krvavo znamenje, der Richtplatz, Ravn.- Cig.; krvavi denar, das Blutgeld, C.; — krvavo potrebovati, potreben biti česa, etwas in hohem Grade benöthigen; to si je krvavo zaslužil.
6687. kr̀ž, kŕža, m. = storž, der Fruchtkolben, Polj.; der Zapfen am Nadelholz, Cig.; smrekov k., der Fichtenstriezel, Nov.- C.; — der Maiskolben, BlKr., Notr.; — der Brotstriezel, Guts., Mur., Cig.
6688. kŕžati, -am, vb. impf. rezljaje kvariti, Litija; — prim. krzati.
6689. kúčati, -ím, vb. impf. hocken, kauern, Jan., C., jvzhŠt.; ded kuči za pečjo, C.; megla kuči, der Nebel liegt nieder, C., Z.
6690. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
6691. kúhinjski, adj. Küchen-, küchenmäßig; kuhinjska posoda, das Küchengeschirr; kuhinjska sol, das Kochsalz; — kuhinjska, die Küchenmagd; služiti za kuhinjsko.
6692. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
6693. 1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
6694. kukoríca, f. = koruza, ogr.- C.
6695. kulīsa, f. die Seitenwand auf Bühnen, die Coulisse, Jan., Cig. (T.), nk.; za kulisami, hinter den Coulissen, nk.
6696. kȗmica, f. 1) dem. kuma; — 2) weibliches Pathenkind, C.; skrbela je za svoje kumice, Cv.
6697. kumı̑n, m. der Kümmel, Mur., Cig., Jan., DZ.; navadni k., gemeiner Kümmel (carum carvi), Tuš. (R.); divji k., der Wiesenkümmel, Cig.; zamorski k., schwarzer Kümmel (nigella sativa), Cig.; — prim. it. comíno, lat. cuminum.
6698. 2. kȗp, m. der Kauf; k. narediti, den Kauf abmachen, Zv.; k. se je razdrl, der Kauf schlug um, Cig.; — na volovski, kravji k. iti, Ochsen, Kühe kaufen gehen, C.; — der Kaufpreis: zadnji k., der genaueste Preis, Cig., Jan.; srednji k., der Durchschnittspreis, Svet. (Rok.); v dober k., wohlfeil, Levst. (Zb. sp.); nav.: dober k. biti, dober k. kupiti, dobiti kaj; boljši k., wohlfeiler; po nizkem kupu, billig, C.; prodati v mrtev k., spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); v noben k., um keinen Preis, durchaus nicht, Jan.; v noben kup niso kos tacemu delu, Levst. (Zb. sp.); zdaj mi je že vse en kup, jetzt ist es mir schon gleichgültig, Zv.; h kupu biti = v ceno (wohlfeil) biti, Vrsno- Erj. (Torb.); — der Kaufschilling: od kupa kaj pridržati, Svet. (Rok.).
6699. kupčeváti, -ȗjem, vb. impf. Handel treiben; k. z žitom, mit Getreide handeln; k. na debelo, na drobno, den Groß-, den Kleinhandel treiben; k. na zamenjo, barattieren, Cig.
6700. 2. kupə̀c, -pcà, m. 1) der Käufer; ni kupca, es gibt keine Kauflustigen; za to blago je dosti kupcev (viel Nachfrage), Cig.; tudi coll. die Käufer: kupca mnogo in blaga, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Händler, der Handelsmann; veliki k., der Handelsherr, Cig.; — tudi: kúpəc, -pca, Št.
6701. kupíčək, -čka, m. der Kauf, Jan.; na kupičku živeti, seine Lebensbedürfnisse kaufen müssen, Z., Jurč.; od kupička živeti, LjZv.; druzega kupička nimaš? sonst hast du nichts zu kaufen? Jurč.; za judovski kupiček sta se pobogala, Jurč.; po kupičku hoditi = nakupovati, Z.
6702. 1. kúpiti, -im, vb. pf. kaufen; na dražbi k., bei der Licitation erstehen, Cig., nk.; pameti si k., Lehrgeld bezahlen, Cig.; kakor sem kupil, tako prodajam, wie ich es gehört habe, so erzähle ich es, Cig.; — dobro k., einen guten Kauf thun; leta komu k., jemanden für großjährig erklären lassen, Tolm.- Štrek. (Let.); jerob mu je leta kupil in ga oženil, LjZv.; — kupilo mi je oči, es hat meine Blicke an sich gezogen, Jurč.
6703. kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.- C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).
6704. kurílọ, n. 1) der Heizapparat, Jan.; die Beheizungsanlage, DZ.; — 2) das Reizmittel: vino je kurilo sladnosti, Slom.- C.; — 3) die Heizung, die Feuerung, Cig., C., jvzhŠt.
6705. kȗrnica, f. temen prostor pod stopnicami, kamor kure zapirajo, Dol.; ein finsteres Loch überhaupt, Z.

   6.106 6.206 6.306 6.406 6.506 6.606 6.706 6.806 6.906 7.006  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani