Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (5.206-5.305)

  1. vvozarína, f. der Einfuhrzoll, DZ.
  2. vzȃd, adv. nach rückwärts, M.
  3. vzȃdi, adv. hinten, rückwärts, jvzhŠt.
  4. vzaję́mən, -mna, adj. wechselseitig, gegenseitig, Cig., Jan., nk.; vzaję̑mni pojmi, Wechselbegriffe, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  5. vzaję́mnost, f. die Wechselseitigkeit, die Gegenseitigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. vzajemen.
  6. vzaję̑mstvọ, n. das Wechselverhältnis, Cig. (T.); — prim. vzajemen.
  7. vzajmílọ, n. der Lehnsatz ( math.), Cig. (T.); — prim. vzajmiti.
  8. vzájmiti, -im, vb. pf. entlehnen ( math.), Cig. (T.); = hs.
  9. vzájti, vzájdem, vb. pf. = vziti, Jan. (H.).
  10. vzámən, -mna, adj. = vuzemski: vzamna nedelja, Dutovlje (Kras)- Navr. (Let.).
  11. vzȃre, f. pl. die Ackerwende, Gor.- Erj. (Torb.).
  12. vzízati, -am, vb. pf. = vsesati, C.
  13. zbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stupfen herunterbringen: s palico hruško z drevesa z.
  14. zdrízast, adj. gallertartig, C.
  15. zdrízati se, -am se, vb. impf. ad zdrzniti se; schauern, Lašče; zdrizam se pogosto, Zv.; (zdrizati, schaudern machen, Str.).
  16. zdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. zerschaben, zerkratzen, C.
  17. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
  18. zę́za, f. 1) der Steiß des Geflügels, C.; purja, gosinja, račja, kokošinja z., Vest.; — 2) die Bachstelze, C.
  19. zę́za-mǫ̑ž, m. = zezavec, Raič ( Vest.).
  20. zę́zanje, n. säumiges, zögerndes Thun, Raič ( Vest.).
  21. zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič ( Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.
  22. zę́zavəc, -vca, m. ein säumiger Mensch, Raič ( Vest.).
  23. zę́zavka, f. die Bachstelze, C.
  24. zgȗza, f. die Runzel, C.
  25. zgúzati, -am, vb. pf. čelo z., die Stirne runzeln, Guts.; — falten: zguzane sare, Mik. (Et.).
  26. zíza, f. die Mutterbrust: zizo (zize) dati otroku, Dol., Št.
  27. zízati, -am, vb. impf. saugen, bes. an der Mutterbrust saugen, Mur., Dol., Št.
  28. zlatozárən, -rna, adj. goldstrahlend: zlatozȃrnọ solnce, nebeski svatje v zlatozarnih odejah, Vrt.
  29. zmȃza, f. 1) die Schmiererei: skaza in z., SlN.; — 2) der Schmierlehm für Wände, C.
  30. zmázati, mȃžem, vb. pf. 1) zusammenschmieren, verschmieren; — 2) durch Schmieren verbrauchen, Cig.
  31. zmołzȃva, f. die Biestmilch, Cig.
  32. zmrzȃł, -li, f. 1) das Frieren, der Frost; neka z. je prišla vzpomladi in nam je pobrala vse zgodnje sadje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) erfrorenes Zeug, Cig.
  33. zmrzávati, -am, vb. impf. = zmrzovati.
  34. zrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. zusammenschneiden, verschneiden; na drobno z., klein schneiden; — z. koga, jemanden abprügeln, SlGor.- C.
  35. zúza, f. = ziza, C.
  36. 1. zúzati, -am, vb. impf. = zizati, C.
  37. 2. zúzati, -am, vb. impf. = gugati se, Dol.; — = poskakujoč hoditi, Dol.; — Versuche machen aufzustehen, Z.
  38. zvę̑za, f. 1) die Verbindung; — 2) das Band; die Fessel: zveze na njegovih rokah so se raztrgale, Dalm.; zveze raztrgati, Jap. (Sv. p.); — 3) die von Personen geschlossene Verbindung, das Bündnis, Cig., Jan., nk.; z. za boj in odboj, bojna in odbojna z., das Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); der Bund, die Föderation, Mur., Cig., Jan., C., Cig. (T.), nk.; ( prim. zaveza); — z. s kom, das Verhältnis mit jemandem, C.; — der Zusammenhang, der Connex, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; z. misli, namenov, vzrokov, Cig.; v zvezi biti, in Zusammenhang stehen, verknüpft sein, Cig., nk.
  39. zvę́zanje, n. die Handlung des Verbindens; — = poroka, C.
  40. zvę́zanki, m. pl. die Bundschuhe, Kremp.- C.
  41. zvę́zanost, f. die Verbundenheit ( phil.), Cig. (T.).
  42. zvę́zati, -žem, vb. pf. zusammenbinden, miteinander verbinden; z. kolje v butaro; roke z. tatu; z. tatu, den Dieb in Bande legen; lonec z., den Topf (mit Draht) beflechten; knjigo z., ein Buch einbinden; pse z., die Hunde koppeln; z. zid, die Mauer binden, verankern, Cig.; tesarji so zvezali hišo na tleh (sie haben das Gebäude zugelegt), Cig.; — ves sem zvezan (gelähmt), Z.; zvezan hoditi, engschrittig gehen, Z.; — zvezana toplota, gebundene Wärme, Cig., Jan., Cig. (T.); zvezana gorkota, Vrtov. (Km. k.); — zvezane državne zadolžnice, vinculierte Staatsobligationen, DZ.; — ( fig.) vereinigen, verbünden, alliieren, z. se, sich mit jemandem verbinden, eine Verbindung schließen, Cig., nk.
  43. zvezȃva, f. das Band, Trub.
  44. zvę́zavica, f. die Gicht, C., Z.
  45. želẹ̑zar, -rja, m. der Eisenhändler, Cig., Jan.; — der Eisenarbeiter, Jan. (H.).
  46. želẹ̑zarica, f. neko jabolko, Bolc- Erj. (Torb.).
  47. želẹzarı̑ja, f. der Eisenhandel, Cig.
  48. želẹzáriti, -ȃrim, vb. impf. den Eisenhandel betreiben, Cig.
  49. želẹzárnica, f. die Eisenschmelzhütte, C.
  50. želẹ̑zarski, adj. Eisenhändler-; — železarska obrtnost, die Eisenindustrie, Cig. (T.).
  51. želẹ́zast, adj. eisenartig, Cig., Jan.; — eisenfärbig, Cig., Jan.; — železasta prst, die Eisenerde, Cig.
  52. žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.- Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg ( zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.- C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.- C.; ž. v železu, steklu, Z.
  53. žlẹ́zast, adj. 1) drüsicht, Cig.; — drüsig, Cig., Jan., C.; purmanom začne žlezasti greben rasti, Vod. (Izb. sp.); — 2) schleimig, Mur.
  54. žlẹzàt, -áta, adj. drüsig, Cig.
  55. žlẹ́zav, adj. drüsig, Jan.
  56. ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
  57. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
  58. ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
  59. ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
  60. áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
  61. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
  62. àla, interj. 1) holla! auf! ala junaci! ala na noge! — = aufgeschaut! ala, zdaj gredó! — 2) alà, ach! (o nevolji): ala si ti siten! ala, kaj si storil! BlKr., (o začudbi): ala je to lepo! ala dobrega človeka! BlKr.
  63. ālbum, m. v knjigo zvezani listi s slikami, imeni itd., das Album.
  64. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
  65. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
  66. almanāh, m. poučen ali zabaven letnik, der Almanach.
  67. ȃmba, f. die Ambe, ambo zadeti v loteriji; ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  68. àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci- Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
  69. anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.- Baud.
  70. ásəłnica, f. neka trava za aslo, Fr.- C.
  71. āvtor, -rja, m. začetnik, pisec, der Autor.
  72. aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
  73. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
  74. babȃvs, m. altes Weib ( zaničlj.), Mik.
  75. babẹ̑la, f. älteres Weib ( zaničlj.); blatne in razcapane babele, LjZv.
  76. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
  77. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
  78. bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft ( zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
  79. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
  80. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
  81. bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.
  82. bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.- C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.
  83. bahȃvs, m. der Prahlhans ( zaničlj.), Cig., Jan., Fr.- C.
  84. bahorı̑ja, f. die Zauberei, kajk.- Valj. (Rad).
  85. bahoríti, -ím, vb. impf. zaubern, Mik.
  86. 1. bája, f. der Zauber, die Beschwörung, Mik.; — pl. baje, das Geschwätz, Z.
  87. bajáłən, -łna, adj. Zauber-: bajalne besede, Erj. (Torb.).
  88. bájanje, n. das Zaubern, das Wahrsagen, Z.
  89. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  90. bájavəc, -vca, m. der Zauberer, ogr.- Mik.
  91. bájevən, -vna, adj. Zauber-: bajevna moč bajil, Navr. (Let.).
  92. bajíłən, -łna, adj. Zauber-: bajilne pesni, Zaubergesänge, SlN.
  93. bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.- Mik., C.
  94. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
  95. bakrorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Kupferstich, Cig., Jan., nk.
  96. bȃlžam, m., Dalm., — pogl. balzam.
  97. barikȃda, f. nanošena zagrada v ulici, die Barricade, Cig., nk.
  98. bȃs, m. 1) die Bassstimme, der Bass; debeli bas, der Großbass, glavni b., der Contrabass, mali b., das Bassetchen, Cig.; — 2) die Bassgeige; Ne maram, zavpije, za gosli, za bas, Preš.
  99. bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  100. bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina- Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).

   4.706 4.806 4.906 5.006 5.106 5.206 5.306 5.406 5.506 5.606  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA