Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (5.201-5.300)

  1. vprę́zati, -am, vb. impf. = vpregati, einspannen.
  2. vrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einschneiden; v. ime v drevesno skorjo; eingravieren: v. črko v kamen; — 2) mit einer Gravierung versehen: vrezan kamen, eine Gemme, Zv.
  3. vrẹzávati, -am, vb. impf. = vrezovati; rise v. v debla, DSv.
  4. vŕzati, -am, vb. impf. schnarren, Jan.
  5. vuzȃmski, adj. = vuzemski, Navr. (Let.).
  6. vvozarína, f. der Einfuhrzoll, DZ.
  7. vzȃd, adv. nach rückwärts, M.
  8. vzȃdi, adv. hinten, rückwärts, jvzhŠt.
  9. vzaję́mən, -mna, adj. wechselseitig, gegenseitig, Cig., Jan., nk.; vzaję̑mni pojmi, Wechselbegriffe, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  10. vzaję́mnost, f. die Wechselseitigkeit, die Gegenseitigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. vzajemen.
  11. vzaję̑mstvọ, n. das Wechselverhältnis, Cig. (T.); — prim. vzajemen.
  12. vzajmílọ, n. der Lehnsatz ( math.), Cig. (T.); — prim. vzajmiti.
  13. vzájmiti, -im, vb. pf. entlehnen ( math.), Cig. (T.); = hs.
  14. vzájti, vzájdem, vb. pf. = vziti, Jan. (H.).
  15. vzámən, -mna, adj. = vuzemski: vzamna nedelja, Dutovlje (Kras)- Navr. (Let.).
  16. vzȃre, f. pl. die Ackerwende, Gor.- Erj. (Torb.).
  17. vzízati, -am, vb. pf. = vsesati, C.
  18. zbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stupfen herunterbringen: s palico hruško z drevesa z.
  19. zdrízast, adj. gallertartig, C.
  20. zdrízati se, -am se, vb. impf. ad zdrzniti se; schauern, Lašče; zdrizam se pogosto, Zv.; (zdrizati, schaudern machen, Str.).
  21. zdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. zerschaben, zerkratzen, C.
  22. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
  23. zę́za, f. 1) der Steiß des Geflügels, C.; purja, gosinja, račja, kokošinja z., Vest.; — 2) die Bachstelze, C.
  24. zę́za-mǫ̑ž, m. = zezavec, Raič ( Vest.).
  25. zę́zanje, n. säumiges, zögerndes Thun, Raič ( Vest.).
  26. zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič ( Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.
  27. zę́zavəc, -vca, m. ein säumiger Mensch, Raič ( Vest.).
  28. zę́zavka, f. die Bachstelze, C.
  29. zgȗza, f. die Runzel, C.
  30. zgúzati, -am, vb. pf. čelo z., die Stirne runzeln, Guts.; — falten: zguzane sare, Mik. (Et.).
  31. zíza, f. die Mutterbrust: zizo (zize) dati otroku, Dol., Št.
  32. zízati, -am, vb. impf. saugen, bes. an der Mutterbrust saugen, Mur., Dol., Št.
  33. zlatozárən, -rna, adj. goldstrahlend: zlatozȃrnọ solnce, nebeski svatje v zlatozarnih odejah, Vrt.
  34. zmȃza, f. 1) die Schmiererei: skaza in z., SlN.; — 2) der Schmierlehm für Wände, C.
  35. zmázati, mȃžem, vb. pf. 1) zusammenschmieren, verschmieren; — 2) durch Schmieren verbrauchen, Cig.
  36. zmołzȃva, f. die Biestmilch, Cig.
  37. zmrzȃł, -li, f. 1) das Frieren, der Frost; neka z. je prišla vzpomladi in nam je pobrala vse zgodnje sadje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) erfrorenes Zeug, Cig.
  38. zmrzávati, -am, vb. impf. = zmrzovati.
  39. zrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. zusammenschneiden, verschneiden; na drobno z., klein schneiden; — z. koga, jemanden abprügeln, SlGor.- C.
  40. zúza, f. = ziza, C.
  41. 1. zúzati, -am, vb. impf. = zizati, C.
  42. 2. zúzati, -am, vb. impf. = gugati se, Dol.; — = poskakujoč hoditi, Dol.; — Versuche machen aufzustehen, Z.
  43. zvę̑za, f. 1) die Verbindung; — 2) das Band; die Fessel: zveze na njegovih rokah so se raztrgale, Dalm.; zveze raztrgati, Jap. (Sv. p.); — 3) die von Personen geschlossene Verbindung, das Bündnis, Cig., Jan., nk.; z. za boj in odboj, bojna in odbojna z., das Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); der Bund, die Föderation, Mur., Cig., Jan., C., Cig. (T.), nk.; ( prim. zaveza); — z. s kom, das Verhältnis mit jemandem, C.; — der Zusammenhang, der Connex, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; z. misli, namenov, vzrokov, Cig.; v zvezi biti, in Zusammenhang stehen, verknüpft sein, Cig., nk.
  44. zvę́zanje, n. die Handlung des Verbindens; — = poroka, C.
  45. zvę́zanki, m. pl. die Bundschuhe, Kremp.- C.
  46. zvę́zanost, f. die Verbundenheit ( phil.), Cig. (T.).
  47. zvę́zati, -žem, vb. pf. zusammenbinden, miteinander verbinden; z. kolje v butaro; roke z. tatu; z. tatu, den Dieb in Bande legen; lonec z., den Topf (mit Draht) beflechten; knjigo z., ein Buch einbinden; pse z., die Hunde koppeln; z. zid, die Mauer binden, verankern, Cig.; tesarji so zvezali hišo na tleh (sie haben das Gebäude zugelegt), Cig.; — ves sem zvezan (gelähmt), Z.; zvezan hoditi, engschrittig gehen, Z.; — zvezana toplota, gebundene Wärme, Cig., Jan., Cig. (T.); zvezana gorkota, Vrtov. (Km. k.); — zvezane državne zadolžnice, vinculierte Staatsobligationen, DZ.; — ( fig.) vereinigen, verbünden, alliieren, z. se, sich mit jemandem verbinden, eine Verbindung schließen, Cig., nk.
  48. zvezȃva, f. das Band, Trub.
  49. zvę́zavica, f. die Gicht, C., Z.
  50. želẹ̑zar, -rja, m. der Eisenhändler, Cig., Jan.; — der Eisenarbeiter, Jan. (H.).
  51. želẹ̑zarica, f. neko jabolko, Bolc- Erj. (Torb.).
  52. želẹzarı̑ja, f. der Eisenhandel, Cig.
  53. želẹzáriti, -ȃrim, vb. impf. den Eisenhandel betreiben, Cig.
  54. želẹzárnica, f. die Eisenschmelzhütte, C.
  55. želẹ̑zarski, adj. Eisenhändler-; — železarska obrtnost, die Eisenindustrie, Cig. (T.).
  56. želẹ́zast, adj. eisenartig, Cig., Jan.; — eisenfärbig, Cig., Jan.; — železasta prst, die Eisenerde, Cig.
  57. žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.- Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg ( zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.- C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.- C.; ž. v železu, steklu, Z.
  58. žlẹ́zast, adj. 1) drüsicht, Cig.; — drüsig, Cig., Jan., C.; purmanom začne žlezasti greben rasti, Vod. (Izb. sp.); — 2) schleimig, Mur.
  59. žlẹzàt, -áta, adj. drüsig, Cig.
  60. žlẹ́zav, adj. drüsig, Jan.
  61. ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
  62. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
  63. ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
  64. ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
  65. áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
  66. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
  67. àla, interj. 1) holla! auf! ala junaci! ala na noge! — = aufgeschaut! ala, zdaj gredó! — 2) alà, ach! (o nevolji): ala si ti siten! ala, kaj si storil! BlKr., (o začudbi): ala je to lepo! ala dobrega človeka! BlKr.
  68. ālbum, m. v knjigo zvezani listi s slikami, imeni itd., das Album.
  69. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
  70. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
  71. almanāh, m. poučen ali zabaven letnik, der Almanach.
  72. ȃmba, f. die Ambe, ambo zadeti v loteriji; ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  73. àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci- Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
  74. anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.- Baud.
  75. ásəłnica, f. neka trava za aslo, Fr.- C.
  76. āvtor, -rja, m. začetnik, pisec, der Autor.
  77. aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
  78. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
  79. babȃvs, m. altes Weib ( zaničlj.), Mik.
  80. babẹ̑la, f. älteres Weib ( zaničlj.); blatne in razcapane babele, LjZv.
  81. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
  82. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
  83. bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft ( zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
  84. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
  85. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
  86. bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.
  87. bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.- C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.
  88. bahȃvs, m. der Prahlhans ( zaničlj.), Cig., Jan., Fr.- C.
  89. bahorı̑ja, f. die Zauberei, kajk.- Valj. (Rad).
  90. bahoríti, -ím, vb. impf. zaubern, Mik.
  91. 1. bája, f. der Zauber, die Beschwörung, Mik.; — pl. baje, das Geschwätz, Z.
  92. bajáłən, -łna, adj. Zauber-: bajalne besede, Erj. (Torb.).
  93. bájanje, n. das Zaubern, das Wahrsagen, Z.
  94. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  95. bájavəc, -vca, m. der Zauberer, ogr.- Mik.
  96. bájevən, -vna, adj. Zauber-: bajevna moč bajil, Navr. (Let.).
  97. bajíłən, -łna, adj. Zauber-: bajilne pesni, Zaubergesänge, SlN.
  98. bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.- Mik., C.
  99. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
  100. bakrorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Kupferstich, Cig., Jan., nk.

   4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA