Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (5.006-5.105)

  1. rẹzȃčka, f. die Futterbank, die Häckerlingsbank, Cig.
  2. rẹzák, m. 1) die Schneidebank, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Werkeisen der Hufschmiede, Cig.; — 3) die Sägemühle, C.; — 4) der Schnitzer, vzhŠt.- C.
  3. rẹzáłce, n. dem. rezalo; das Schneideeisen, Cig.
  4. rẹzáłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzȃłni stol, die Futterbank, Jan.
  5. rẹ́zalica, f. = izgaga, das Sodbrennen: r. me dere ali peče, Ip.- Erj. (Torb.).
  6. rẹzȃłnica, f. = črtalo, das Pflugmesser, C.
  7. rẹzȃłnik, m. 1) das Beschneidemesser der Gärtner: časih je prijel za rezalnik, Erj. (Izb. sp.); — 2) die Häckerlingsbank, Jan.
  8. rẹzálọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Messerklinge, Cig.; — 3) = črtalo, das Pflugeisen, C., zapŠt.
  9. rẹ̑zančki, m. pl. dem. rezanci; geschnittene Nudeln, Dol.
  10. rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.
  11. rẹzáni, m. pl., nam. rezanci, Nudeln, Ravn.- Valj. (Rad), Bes.; — prim. lezanji.
  12. rẹ̑zanica, f. 1) der Häckerling, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Brotschnitte, Jan.; — 3) das Brett: voda je odvzela na žagi vse hlode in rezanice, SlN.
  13. rẹ̑zanik, m. = rezanec, der Verschnittene, Mur.
  14. rẹ́zanje, n. 1) das Schneiden; — 2) der Häckerling, Jan., Štrek.; — 3) Sägespäne, KrGora.
  15. rẹ̑zanka, f. 1) rezana svinja, Cig., Kr.- Valj. (Rad); — 2) = rezanica 1), der Häckerling, Jan., DZ.
  16. rẹzár, -rja, m. der Verschneider, der Castrator, bes. der Sauschneider.
  17. rẹzaríca, f. die Sauschneiderin, Jan. (H.).
  18. rẹzárski, adj. Sauschneider-.
  19. rẹzȃtəv, -tve, f. der Rebenschnitt, Cig., Št.
  20. rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
  21. rẹzȃtva, f. = rezatev, jvzhŠt.
  22. rẹzávati, -am, vb. impf. zu schneiden pflegen; lani je po Gorenjskem svinje rezaval, Svet. (Rok.).
  23. rẹ́zavəc, -vca, m. der etwas schneidet, Cig., Jan.; der Vorschneider, Cig.
  24. rẹzȃvica, f. das Sodbrennen, Cig., C., Notr.- Erj. (Torb.).
  25. rẹ́zavka, f. die etwas schneidet, Cig., Jan.
  26. rízati se, -žem se, vb. impf. = igrati se: rižejo se mlade živali (psi, mačke), a tudi otroci, ( prim. it. ruzzare, schäkern) Sv. Peter (pri Gorici)- Erj. (Torb.), Kras, GBrda.
  27. roboza, f. = kalina 2), C.
  28. rogǫ́zast, adj. rogozu podoben, Cig., Jan.
  29. rǫ̑nzast, adj. r. vol = po hrbtu bel, sicer rdeč vol; prim. ronz.
  30. rzȃnje, n. das Wiehern, M.
  31. rzáti, rzȃm, ŕžem, vb. impf. wiehern, Cig., Jan., Mik.; Konj'či v štal'ci že rzajo ("razajo"), Npes.-Schein.
  32. samozadovǫ́ljən, -ljna, adj. selbstzufrieden, nk.
  33. samozadovǫ́ljnost, f. die Selbstzufriedenheit, nk.
  34. samozaklǫ́pən, -pna, adj. selbstschließend, Jan. (H.).
  35. samozakǫ̑nje, n. die Autonomie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk).
  36. samozakǫ́nski, adj. autonom, Cig. (T.).
  37. samozakǫ̑nstvọ, n. die Autonomie, Cig., Jan.
  38. samozapȃdnica, f. = samopadnica, das Fallschloss, Cig.
  39. samozastǫ̑pstvọ, n. die Selbstvertretung, DZ.
  40. samozatȃja, f. die Selbstverleugnung, Cv.
  41. samozatajevȃnje, n. = samozataja, nk.
  42. samozavẹ̑st, f. das Selbstbewusstsein, nk.
  43. samozavẹ́stən, -stna, adj. selbstbewusst, nk.
  44. senzácija, f. pozornost, die Sensation: senzacijo obuditi, Cig. (T.), nk.
  45. senzarı̑ja, f. mešetarina, die Sensarie, Cel. (Ar.).
  46. sẹvernozahǫ́dən, -dna, adj. = severozahoden, Jan.
  47. sẹverozahòd, -hǫ́da, m. der Nordwesten, Jan., Cig. (T.), nk.
  48. sẹverozahǫ́dən, -dna, adj. nordwestlich, Cig., Jan., nk.
  49. sẹverozahodnják, m. der Nordwestwind, Cig.
  50. sẹverozapádən, -dna, adj. = severozahoden, Jan., nk.
  51. sēzam, m. das Sesamkraut, Cig.
  52. sę́zati, -am, vb. impf. = segati.
  53. sezȃvka, f. die graue Bachstelze, die Kuhstelze, (budytes boarula), Frey. (F.); (sesavka, Cig.); — pogl. zezavka.
  54. shŕzati, -zam, -žem, vb. pf. aufwiehern: Konjič nemilo shrže, Npes.-Vraz; ( nam. vzh-).
  55. sintēza, f. sklad, sestava, die Synthese, Cig. (T.), Lampe (V.).
  56. skȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; žitna s., der Verderb des Getreides, C.; — die Vereitelung, Cig.; skazo delati, verderben, vereiteln; skazo storiti komu, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, Jurč.; — 2) das Verderbte, der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; = popaka, C.; prava skaza, Levst. (Zb. sp.); — 3) mojster s., der Pfuscher; lovec s., ein schlechter Jäger, C.; — pogl. izkaza.
  57. skázati, -žem, vb. pf. 1) aufweisen, vorweisen: izpričevalo s., Cig.; — 2) vorstellen, Cig.; s. koga komu, Levst. (Močv.); — prim. izkazati.
  58. skəzáti, -ȃm, vb. impf. 1) hinreichen, ausreichen, zulangen, Pohl., Cig., Jan., Ig (Dol.), Notr.; njegov zaslužek ne skeza za tako potrato, Cig.; — 2) auskommen, auslangen, Cig., Jan.; ne s. s čim, Cig.; — genug haben: trpim, da skezam, C.; udaril sem se, da skezam, M.; — prim. skuzati.
  59. sklízanje, n. = drsanje, M.
  60. sklı̑zanka, f. = drsališče, die Eisbahn, die Eisglitsche, Mur., Danj.- Mik.; tudi: sklizȃnka, Valj. (Rad).
  61. sklízati, sklı̑zam, vb. impf. glitschen, gleiten, ausgleiten, Mur., C.; = s. se, ausgleiten, C.; schleifen: deca se na ledu veselo skliza, ogr.- Valj.
  62. sklojza, f., C., Mik., pogl. solza.
  63. skółza, f., C., pogl. solza; (skuza, Mik.).
  64. skŕzati, -am, vb. impf. den Laut, der beim Schneiden mit der Schere gehört wird, erzeugen, Z.
  65. skuza, f., ogr.- Mik., pogl. skolza, solza.
  66. skuzáti, -ȃm, vb. impf., Alas., pogl. skezati, genügen.
  67. slı̑zast, adj. schleimartig, Cig., Jan.
  68. slízav, adj. schleimig, Cig., Jan., Tuš. (B.); — prim. sliz f.
  69. slojza, f., Danj.- Mik., pogl. solza.
  70. sloza, f., Mur., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.), SlGor.- C., pogl. solza.
  71. slȗzast, adj. schleimig, Dol.; — schleimartig, Jan.
  72. slúzav, adj. schleimig, Jan., Cig. (T.).
  73. slúzavəc, -vca, m. sluzavci, die Schleimthiere (gastrozoa), Cig. (T.).
  74. sółza, f. 1) die Thräne; solze točiti, pretakati, prelivati, Thränen vergießen; solze mi zalivajo oči, die Augen gehen mir über; solze so ga polile, solze so se mu ulile, udrle, er brach in Thränen aus; solzo s solzo pobijati, in Thränen schwimmen, Npes.- Cig.; solze si brisati, sich die Thränen abtrocknen; solze piti, Thränen verursachen: strašno je, kadar otroci tako solze pijejo staršem, Ravn.; to niso mačje solze = das ist keine Kleinigkeit; — 2) device Marije solze, das Gipskraut (gipsophila muralis), Josch.
  75. sołzȃnj, m. eine nasse Ader auf Äckern, die Wassergalle, Notr., (solzaj) Cig.
  76. sołzȃnjast, adj. wassergallig, Cig.
  77. sołzàv, -áva, adj. bethränt, thränenvoll, Jan., ogr.- C.
  78. sozaklèp, -klę́pa, m. die Mitsperre, Cig., DZ.
  79. sozaložník, m. der Niederlagsverwandte, Cig.; — der Mitverleger, nk.
  80. sozarọ̑tnik, m. der Mitverschworene, nk.
  81. sozatǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, Jan., C., nk.
  82. sozatǫ́ženka, f. die Mitangeklagte, Cig., Jan., nk.
  83. sozavę́zanəc, -nca, m. der Mitverpflichtete, der Pflichtgenosse, Cig.
  84. 1. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. herabklettern: s. z drevesa, Cig.
  85. 2. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. hinaufklettern, kletternd gelangen; na drevo s.; s. črez zid; ( nam. vzp-).
  86. spółza, f. = polza pri vozu, C.
  87. spozábiti se, -im se, vb. pf., pogl. izpozabiti se.
  88. sprę̑za, f. das Riemenpferd, V.-Cig.
  89. sprę́zanje, n. = spreganje, die Conjugation, Cig., Raič (Slov.).
  90. sprę́zati, -am, vb. impf. = spregati, Z.
  91. stanjúzati, -am, vb. pf. zerdrücken, dünn pressen, C.
  92. starozakǫ́nski, adj. alttestamentlich, Jan.
  93. stəzà, f. der Fußweg; rajši po stezi, nego po cesti; "po stezì, po stezì!" kliče prepelica po polju hodečim, Gor.- Levst. (Rok.); vlačugarska s., der Ziehweg (an einem Flusse), der Treppelweg, V.-Cig.; = vlačilna s., Jan. (H.); (po stazi, Levst. [Zb. sp.], gen. pl. stáz [poleg: stəzá, stəzí], Cv.).
  94. stę́zati, -am, vb. impf. ad stegniti; pogl. iztezati.
  95. strẹ́za, f. das Bartläppchen, der Lappen (der Ziege), Jan.
  96. strẹ́zati, -am, vb. impf. = streči 8): accompagnieren (in der Musik), Cig.; — s. se = streči se: da se bo služba pravočasno strezala, zum Zwecke des rechtzeitigen Ineinandergreifens des Betriebes, DZ.
  97. suzána, f., KrGora, pogl. 1. slezena.
  98. svízati, -am, vb. impf. = žvižgati, Dol.
  99. škrnę̑vza, f. = slab, nenabrušen nož, Polj.
  100. škrnę̑vzati, -am, vb. impf. = s škrnevzo rezati, Polj.; — schnitzeln, Polj.

   4.506 4.606 4.706 4.806 4.906 5.006 5.106 5.206 5.306 5.406  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA