Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (5.001-5.100)

  1. razvę́zanje, n. das Auseinanderbinden, die Losbindung.
  2. razvę́zati, -vę́žem, vb. pf. auseinanderbinden, losbinden; vrečo, zveženj r.; — r. zakon, das Eheband auflösen, Cig.; r. pogodbo, den Vertrag auflösen, Cig.; r. komu jezik, jemandem die Zunge lösen; vino mu je jezik razvezalo; — r. se, sich lösen (vom Zugebundenen); vreča, nogavica, zavratnica se razveže; — jezik se mu je razvezal, er ist gesprächig geworden.
  3. razzakǫ́niti, -kǫ̑nim, vb. pf. (ein Ehepaar) scheiden, die Ehe trennen, Cig.
  4. reorganizácija, f. preosnova, die Reorganisation.
  5. rẹzáč, m. 1) der etwas schneidet: der Futterschneider, Jan.; — der Vorschneider, Cig.; — der Sägemann, Telov.; — der Rebenschnitter, Mur., Danj.- Mik., Vrtov. (Vin.), Trst. (Let.), Št.; — 2) das Schneidewerkzeug für Reben, M.
  6. rẹzȃčka, f. die Futterbank, die Häckerlingsbank, Cig.
  7. rẹzák, m. 1) die Schneidebank, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Werkeisen der Hufschmiede, Cig.; — 3) die Sägemühle, C.; — 4) der Schnitzer, vzhŠt.- C.
  8. rẹzáłce, n. dem. rezalo; das Schneideeisen, Cig.
  9. rẹzáłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzȃłni stol, die Futterbank, Jan.
  10. rẹ́zalica, f. = izgaga, das Sodbrennen: r. me dere ali peče, Ip.- Erj. (Torb.).
  11. rẹzȃłnica, f. = črtalo, das Pflugmesser, C.
  12. rẹzȃłnik, m. 1) das Beschneidemesser der Gärtner: časih je prijel za rezalnik, Erj. (Izb. sp.); — 2) die Häckerlingsbank, Jan.
  13. rẹzálọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Messerklinge, Cig.; — 3) = črtalo, das Pflugeisen, C., zapŠt.
  14. rẹ̑zančki, m. pl. dem. rezanci; geschnittene Nudeln, Dol.
  15. rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.
  16. rẹzáni, m. pl., nam. rezanci, Nudeln, Ravn.- Valj. (Rad), Bes.; — prim. lezanji.
  17. rẹ̑zanica, f. 1) der Häckerling, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Brotschnitte, Jan.; — 3) das Brett: voda je odvzela na žagi vse hlode in rezanice, SlN.
  18. rẹ̑zanik, m. = rezanec, der Verschnittene, Mur.
  19. rẹ́zanje, n. 1) das Schneiden; — 2) der Häckerling, Jan., Štrek.; — 3) Sägespäne, KrGora.
  20. rẹ̑zanka, f. 1) rezana svinja, Cig., Kr.- Valj. (Rad); — 2) = rezanica 1), der Häckerling, Jan., DZ.
  21. rẹzár, -rja, m. der Verschneider, der Castrator, bes. der Sauschneider.
  22. rẹzaríca, f. die Sauschneiderin, Jan. (H.).
  23. rẹzárski, adj. Sauschneider-.
  24. rẹzȃtəv, -tve, f. der Rebenschnitt, Cig., Št.
  25. rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
  26. rẹzȃtva, f. = rezatev, jvzhŠt.
  27. rẹzávati, -am, vb. impf. zu schneiden pflegen; lani je po Gorenjskem svinje rezaval, Svet. (Rok.).
  28. rẹ́zavəc, -vca, m. der etwas schneidet, Cig., Jan.; der Vorschneider, Cig.
  29. rẹzȃvica, f. das Sodbrennen, Cig., C., Notr.- Erj. (Torb.).
  30. rẹ́zavka, f. die etwas schneidet, Cig., Jan.
  31. rízati se, -žem se, vb. impf. = igrati se: rižejo se mlade živali (psi, mačke), a tudi otroci, ( prim. it. ruzzare, schäkern) Sv. Peter (pri Gorici)- Erj. (Torb.), Kras, GBrda.
  32. roboza, f. = kalina 2), C.
  33. rogǫ́zast, adj. rogozu podoben, Cig., Jan.
  34. rǫ̑nzast, adj. r. vol = po hrbtu bel, sicer rdeč vol; prim. ronz.
  35. rzȃnje, n. das Wiehern, M.
  36. rzáti, rzȃm, ŕžem, vb. impf. wiehern, Cig., Jan., Mik.; Konj'či v štal'ci že rzajo ("razajo"), Npes.-Schein.
  37. samozadovǫ́ljən, -ljna, adj. selbstzufrieden, nk.
  38. samozadovǫ́ljnost, f. die Selbstzufriedenheit, nk.
  39. samozaklǫ́pən, -pna, adj. selbstschließend, Jan. (H.).
  40. samozakǫ̑nje, n. die Autonomie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk).
  41. samozakǫ́nski, adj. autonom, Cig. (T.).
  42. samozakǫ̑nstvọ, n. die Autonomie, Cig., Jan.
  43. samozapȃdnica, f. = samopadnica, das Fallschloss, Cig.
  44. samozastǫ̑pstvọ, n. die Selbstvertretung, DZ.
  45. samozatȃja, f. die Selbstverleugnung, Cv.
  46. samozatajevȃnje, n. = samozataja, nk.
  47. samozavẹ̑st, f. das Selbstbewusstsein, nk.
  48. samozavẹ́stən, -stna, adj. selbstbewusst, nk.
  49. senzácija, f. pozornost, die Sensation: senzacijo obuditi, Cig. (T.), nk.
  50. senzarı̑ja, f. mešetarina, die Sensarie, Cel. (Ar.).
  51. sẹvernozahǫ́dən, -dna, adj. = severozahoden, Jan.
  52. sẹverozahòd, -hǫ́da, m. der Nordwesten, Jan., Cig. (T.), nk.
  53. sẹverozahǫ́dən, -dna, adj. nordwestlich, Cig., Jan., nk.
  54. sẹverozahodnják, m. der Nordwestwind, Cig.
  55. sẹverozapádən, -dna, adj. = severozahoden, Jan., nk.
  56. sēzam, m. das Sesamkraut, Cig.
  57. sę́zati, -am, vb. impf. = segati.
  58. sezȃvka, f. die graue Bachstelze, die Kuhstelze, (budytes boarula), Frey. (F.); (sesavka, Cig.); — pogl. zezavka.
  59. shŕzati, -zam, -žem, vb. pf. aufwiehern: Konjič nemilo shrže, Npes.-Vraz; ( nam. vzh-).
  60. sintēza, f. sklad, sestava, die Synthese, Cig. (T.), Lampe (V.).
  61. skȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; žitna s., der Verderb des Getreides, C.; — die Vereitelung, Cig.; skazo delati, verderben, vereiteln; skazo storiti komu, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, Jurč.; — 2) das Verderbte, der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; = popaka, C.; prava skaza, Levst. (Zb. sp.); — 3) mojster s., der Pfuscher; lovec s., ein schlechter Jäger, C.; — pogl. izkaza.
  62. skázati, -žem, vb. pf. 1) aufweisen, vorweisen: izpričevalo s., Cig.; — 2) vorstellen, Cig.; s. koga komu, Levst. (Močv.); — prim. izkazati.
  63. skəzáti, -ȃm, vb. impf. 1) hinreichen, ausreichen, zulangen, Pohl., Cig., Jan., Ig (Dol.), Notr.; njegov zaslužek ne skeza za tako potrato, Cig.; — 2) auskommen, auslangen, Cig., Jan.; ne s. s čim, Cig.; — genug haben: trpim, da skezam, C.; udaril sem se, da skezam, M.; — prim. skuzati.
  64. sklízanje, n. = drsanje, M.
  65. sklı̑zanka, f. = drsališče, die Eisbahn, die Eisglitsche, Mur., Danj.- Mik.; tudi: sklizȃnka, Valj. (Rad).
  66. sklízati, sklı̑zam, vb. impf. glitschen, gleiten, ausgleiten, Mur., C.; = s. se, ausgleiten, C.; schleifen: deca se na ledu veselo skliza, ogr.- Valj.
  67. sklojza, f., C., Mik., pogl. solza.
  68. skółza, f., C., pogl. solza; (skuza, Mik.).
  69. skŕzati, -am, vb. impf. den Laut, der beim Schneiden mit der Schere gehört wird, erzeugen, Z.
  70. skuza, f., ogr.- Mik., pogl. skolza, solza.
  71. skuzáti, -ȃm, vb. impf., Alas., pogl. skezati, genügen.
  72. slı̑zast, adj. schleimartig, Cig., Jan.
  73. slízav, adj. schleimig, Cig., Jan., Tuš. (B.); — prim. sliz f.
  74. slojza, f., Danj.- Mik., pogl. solza.
  75. sloza, f., Mur., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.), SlGor.- C., pogl. solza.
  76. slȗzast, adj. schleimig, Dol.; — schleimartig, Jan.
  77. slúzav, adj. schleimig, Jan., Cig. (T.).
  78. slúzavəc, -vca, m. sluzavci, die Schleimthiere (gastrozoa), Cig. (T.).
  79. sółza, f. 1) die Thräne; solze točiti, pretakati, prelivati, Thränen vergießen; solze mi zalivajo oči, die Augen gehen mir über; solze so ga polile, solze so se mu ulile, udrle, er brach in Thränen aus; solzo s solzo pobijati, in Thränen schwimmen, Npes.- Cig.; solze si brisati, sich die Thränen abtrocknen; solze piti, Thränen verursachen: strašno je, kadar otroci tako solze pijejo staršem, Ravn.; to niso mačje solze = das ist keine Kleinigkeit; — 2) device Marije solze, das Gipskraut (gipsophila muralis), Josch.
  80. sołzȃnj, m. eine nasse Ader auf Äckern, die Wassergalle, Notr., (solzaj) Cig.
  81. sołzȃnjast, adj. wassergallig, Cig.
  82. sołzàv, -áva, adj. bethränt, thränenvoll, Jan., ogr.- C.
  83. sozaklèp, -klę́pa, m. die Mitsperre, Cig., DZ.
  84. sozaložník, m. der Niederlagsverwandte, Cig.; — der Mitverleger, nk.
  85. sozarọ̑tnik, m. der Mitverschworene, nk.
  86. sozatǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, Jan., C., nk.
  87. sozatǫ́ženka, f. die Mitangeklagte, Cig., Jan., nk.
  88. sozavę́zanəc, -nca, m. der Mitverpflichtete, der Pflichtgenosse, Cig.
  89. 1. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. herabklettern: s. z drevesa, Cig.
  90. 2. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. hinaufklettern, kletternd gelangen; na drevo s.; s. črez zid; ( nam. vzp-).
  91. spółza, f. = polza pri vozu, C.
  92. spozábiti se, -im se, vb. pf., pogl. izpozabiti se.
  93. sprę̑za, f. das Riemenpferd, V.-Cig.
  94. sprę́zanje, n. = spreganje, die Conjugation, Cig., Raič (Slov.).
  95. sprę́zati, -am, vb. impf. = spregati, Z.
  96. stanjúzati, -am, vb. pf. zerdrücken, dünn pressen, C.
  97. starozakǫ́nski, adj. alttestamentlich, Jan.
  98. stəzà, f. der Fußweg; rajši po stezi, nego po cesti; "po stezì, po stezì!" kliče prepelica po polju hodečim, Gor.- Levst. (Rok.); vlačugarska s., der Ziehweg (an einem Flusse), der Treppelweg, V.-Cig.; = vlačilna s., Jan. (H.); (po stazi, Levst. [Zb. sp.], gen. pl. stáz [poleg: stəzá, stəzí], Cv.).
  99. stę́zati, -am, vb. impf. ad stegniti; pogl. iztezati.
  100. strẹ́za, f. das Bartläppchen, der Lappen (der Ziege), Jan.

   4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA