Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (4.801-4.900)

  1. pozabljı̑vka, f. die Vergessliche.
  2. pozabljívost, f. die Vergesslichkeit.
  3. pozabljı̑vši, adv., nam. pozabeljši, pozabivši, aus Vergessenheit, Kr.- Met., Kor.- Jan. (Slovn.).
  4. pozabolę̑čki, m. pl. = pobolečki, Mur.
  5. pọ̑zad, m. der Herd, Jarn., Jan., Notr.- Z.; pod pozad v kuhinji kaj postaviti, Nov.- C.; (puzad, Guts.; pozed, Rez.- C.).
  6. pozȃdje, n. = ozadje, der Hintergrund, Z., DZ., SlN.- C.
  7. pozȃdnji, adj. = zadnji, der hinten ist, ogr.- C.; — = poslednji, C.
  8. pozajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad pozajeti; 1) ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.; — 2) entnehmen, schöpfen, Cig.
  9. pozaję́ti, -zajámem, -zájmem, vb. pf. 1) ausschöpfen; vso vodo p. iz posode; — 2) entnehmen, schöpfen ( fig.), Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) einnehmen: p. mesto, deželo, C.
  10. pozȃjtrkovati, -ujem, vb. pf. abfrühstücken, Cig.; (pozajutrkovati, nk.).
  11. pozakléniti, -klę́nem, vb. pf. nacheinander versperren, verschließen; vse omare, vsa vrata p.
  12. pozakonı̑təv, -tve, f. die Ehelicherklärung, die Legitimation (unehlicher Kinder), Cig., Jan.
  13. pozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. 1) gesetzlich machen, legitimieren, Cig., Krelj- M.; p. otroka, ein Kind legitimieren, Cig., Jan.; pozakonjen, legitimiert, DZ.; — 2) ehelich trauen, SlN., Bes.; — verehelichen, Zora, Let.; — heiraten, Ist.- C.; — p. se, sich verehelichen, Z., nk.
  14. pozakotíti, -ím, vb. pf. p. prostor, einen Raum (in allen Winkeln) voll füllen, Zv.
  15. pozȃł, -zála, adj. ziemlich schön: pozalo, recht schön, C.; pozalo govoriti, fein, gebildet sprechen, Z.
  16. pozalíti, -líjem, vb. pf. nacheinander zugießen, M.; s svincem p. luknje, Z.
  17. pozapečátiti, -ȃtim, vb. pf. nacheinander versiegeln.
  18. pozaplatíti, -ím, vb. pf. nacheinander belappen, verflicken, Cig., Z.
  19. pozapráviti, -prȃvim, vb. pf. allmählich verthun, vergeuden.
  20. pozaprę́ti, -prèm, vb. pf. nacheinander einsperren; zdaj so tatove že precej pozaprli; nacheinander zusperren; prodajalnice so že pozaprli.
  21. pozasadíti, -ím, vb. pf. allmählich bepflanzen, Jan.
  22. pozaslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. nacheinander durch angelehnte Schirme oder Deckel verdecken, Z.; peči p., die Ofenthüren verdecken, Z.
  23. pozaspáti, -ím, vb. pf. nacheinander einschlafen; vse je že bilo po hiši pozaspalo, jvzhŠt.
  24. pozastáviti, -stȃvim, vb. pf. nacheinander versetzen oder verpfänden.
  25. pozaužíti, -žı̑jem, vb. pf. nacheinander verzehren.
  26. pozȃva, f. = poziv, die Vorladung (vor Gericht), C.
  27. pozaváč, m. der Zusammenrufer, M.
  28. pozávanje, n. = pozivanje, M., kajk.- Valj. (Rad).
  29. pozávati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; = pozivati: einladen, herbeirufen, C., Danj.- Mik., vzhŠt., BlKr.; p. na gostijo, Pjk. (Črt.).
  30. pozavčı̑n, m. der Hochzeitslader, C., SlN., vzhŠt.- Pjk.
  31. pravdoskȃza, m. der Winkelschreiber, Cig.
  32. pravnovezáłən, -łna, adj. rechtsverbindlich, Jan. (H.).
  33. predpredzȃdnji, adj. der vorvorletzte, Cig., Jan., nk.
  34. predrízati, -am, vb. impf. beben oder zittern machen: groza mi predriza ude, Zv.
  35. predŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. 1) = predrgniti, Cig.; — 2) durchhecheln, Jan.
  36. predsę́zati, -am, vb. impf. ad predseči; vorgreifen, Cig. (T.); p. v razsodbo sodišča, der Entscheidung des Gerichtes vorgreifen, DZ.
  37. predtę̑za, f. die Schärfung (in der Betonung), Jan. (Slovn.).
  38. predzȃdnji, adj. der vorletzte.
  39. prekázati, -žem, vb. pf. vorweisen: p. komu kaj, Svet. (Rok.).
  40. prelízati, -žem, vb. pf. durchlecken, Cig.; — durchwetzen: železo p., Cig.; vrv kamen preliže, C.
  41. premázati, -mȃžem, vb. pf. 1) durchschmieren; — überschmieren, überstreichen; s firnežem p., ausfirnissen, Cig.; z oljem p., durchölen, Cig.; — 2) von neuem beschmieren, frisch anstreichen.
  42. premrȃza, f. 1) die Erkältung, Jan.; — 2) prẹ́mraza je, kadar tekoča voda črez in črez zamrzne, da lehko hodijo črez njo: letos še ni bilo nič premraze, črez Dravo je premraza, črez premrazo hoditi, zapŠt.- DSv.
  43. premȓza, f. die Eisbahn an einem Flusse, zapŠt.- C.; die Eisbrücke, Z.; — prim. premraza 2).
  44. premúzati se, -am se, vb. pf. durchschlüpfen, sich durchstehlen: p. se skoz kaj, Cig.
  45. premuzávati se, -am se, vb. impf. ad premuzati se, Jan. (H.).
  46. prenatę́zati, -am, vb. impf. ad prenategniti, Jan.
  47. prenízati, -nı̑zam, -žem, vb. pf. anders anreihen o. auffassen ( z. B. Perlen), Jan. (H.).
  48. preodkázati, -žem, vb. pf. überweisen, DZ.
  49. preǫ̑za, f. = prevoza, C.
  50. preplẹ̑zati, -zam, vb. pf. 1) durchklettern: vse drevje p., auf allen Bäumen herumklettern, Cig.; — 2) hinüberklettern, darüber klettern, überklettern; črez plot p., p. na ono stran, Cig.; plot p., Jurč.
  51. preprę́zati, -am, vb. impf. = prepregati, Cig., nk.
  52. prerẹ̑za, f. = prerez, Cig., Jan.
  53. prerẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. durchschneiden; črez pol p. kaj, mitten entzweischneiden; žilo si p., sich die Ader öffnen.
  54. presę́zati, -am, vb. impf. = presegati; dolg preseza letne dohodke, Levst. (Nauk).
  55. prestrẹzálọ, n. = sito, s katerim se čebelni roj prestreza, Levst. (Beč.).
  56. prestrẹ́zati, -am, vb. impf. ad prestreči = prestregati; auffangen; spuščajo po vodi vence, ki jih prestrezajo mladeniči, Navr. (Let.); jarki, kateri bi vodo s hribov prestrezali, Levst. (Močv.).
  57. pretę̑za, f. 1) = jarmnica, die Jochwiede, Notr.; — 2) ein fauler Mensch (oseba, katera se rada preteguje), ogr.- M.; — 3) die Überspannung, Jan. (H.); — na vse preteze = na vse pretege, Jan. (H.).
  58. pretezȃłnica, f. die Recke, Jan.
  59. pretę́zati, -am, vb. impf. ad pretegniti = pretegati; 1) überwiegen, Cig. (T.); — 2) p. se, disputieren, Cig.
  60. pretę́zavica, ** f. 1) das Dehnen und Recken der Glieder, Habd.- Mik.; — 2) die Tortur, Jan., C.
  61. pretvę̑za, f. der Vorwand, die Ausflucht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  62. pretvẹ́zati, -vẹ̑zam, vb. impf. ad pretvesti, C.
  63. prevę̑za, f. = konopčič za prevezavanje, C.; das Überband, der Packstrick, Cig.; die Binde, Cig., Jan., nk.
  64. prevezáča, f. der Verband, C.
  65. prevę́zanka, f. 1) das Band, C.; — 2) der pfeilförmige Ginster (genista sagittata), ("ime je dobila od stebelca, ki je videti kakor prevezano"), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  66. prevę́zati, -žem, vb. pf. 1) überbinden; z vrvco, nitjo kaj p.; prejo p., das Garn fitzen, Jan.; — 2) anders, von neuem binden, überbinden, umbinden; rano p.
  67. prevezávati, -am, vb. impf. = prevezovati.
  68. prevǫ̑za, f. das Überband, die Bandschnur, Mur., Cig., Jan., Mik., Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; moški so nosili široke klobuke s prevozami, Bes.
  69. prevozáč, m. der Fährmann, Prip.- Mik.
  70. prevozarína, f. der Transportpreis, DZ.
  71. prę́za, f. 1) das Aufspringen der Leinsamenkapseln an der Sonne, Kr.- Valj. (Rad); — 2) die Jagd nach Flöhen, Kr.- Valj. (Rad).
  72. prezabẹ́liti, -im, vb. pf. zu viel schmalzen, Z.
  73. prezabúhəł, -hla, adj. allzuaufgedunsen: ( fig.) allzuschwülstig: p. jezik, Levst. (Zb. sp.).
  74. prezačȃsa, adv. zu früh, C.
  75. prezadołžę́nəc, -nca, m. der Gemeinschuldner, Cig., DZ.
  76. (prezał) prezȃli, -zála, adj. zu hübsch; — überaus hübsch; — prim. zal(i).
  77. prę́zalica, f. das schmarotzerische Gaffen und Lauern bei Hochzeiten und anderen Gastereien: berači in otroci hodijo na prezalico k svatovščinam in drugim pojedinam, Polj.; na prezalici biti, Cig.
  78. prę́zanəc, -nca, m. = prezavec, lan, kateri se preza, Levst. (Rok.).
  79. prezáriti, -im, vb. pf. durchstrahlen, C.
  80. prezaslúžən, -žna, adj. zu verdienstvoll; — sehr verdienstvoll.
  81. 1. prę́zati, -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras- Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — ( fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.- Mik., Št.- C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.
  82. 2. prę́zati, -am, vb. impf. müßig zuschauen, gaffen, aufpassen ( z. B. bei einem Hochzeitsschmause), Cig., Več.- C.
  83. 3. prę́zati, prę́zam, prę́žem, vb. impf. binden, Jan.; Ti konec na začetek prežeš, Levst. (Zb. sp.); ( nav. le v sestavah).
  84. prezaȗpati, -am, vb. pf. zu viel zutrauen: sebi p., V.-Cig.
  85. prezaȗpən, -pna, adj. zu vertrauensselig, Jan. (H.); — vermessen, Cig., Jan., C., Z.
  86. prezaupljìv, -íva, adj. allzuvertrauensvoll; — vermessen, C.
  87. prezaupljívost, f. allzugroße Vertrauensseligkeit; — die Vermessenheit, Cig.
  88. prezaȗpnost, f. allzugroße Vertrauensseligkeit, Jan. (H.); — die Vermessenheit, Cig.
  89. prezávati, -am, vb. impf. ad prezvati; 1) kund machen, publicieren, C.; — 2) beschimpfen, ogr.- C.
  90. 1. prę́zavəc, -vca, m. der Springlein, der Klanglein, Cig., Valj. (Rad).
  91. 2. prę́zavəc, -vca, m. = prežar, kdor preza ( n. pr. pri svatovščinah), Cig.
  92. prihŕzati, -am, vb. pf. wiehernd herbeikommen.
  93. prikȃza, f. = prikaz m., Schönl.
  94. prikázanje, n. die Erscheinung, Cig., Jan., Jsvkr.
  95. prikázati, -žem, vb. pf. 1) zum Vorschein bringen, Z.; — (ein Theaterstück) aufführen, h. t.- Cig. (T.); — 2) schenken, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); da nam prave pobožnosti dar prikažeš, ogr.- Valj. (Rad); darbringen, opfern, ogr.- C.; — hvaležnost p., Dankbarkeit bezeigen, dobroto p., eine Wohlthat erweisen, ogr.- C.; — 3) p. se, zum Vorschein kommen, erscheinen; iz vode se prikaže glava; rajnik se mu je prikazal; — sich darstellen, Cig. (T.).
  96. prikozáriti, -ȃrim, vb. pf. als Ziegenhirt erwerben, M.
  97. prilízati se, -žem se, vb. pf. p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, Cig.; — prim. prilizniti se.
  98. prilizàv, -áva, adj. schmeichlerisch, Dict., Trub., Dalm., Kast.
  99. prilizávanje, n. = prilizovanje, kajk.- Valj. (Rad).
  100. prilizávati se, -am se, vb. impf. = prilizovati se, Mur., jvzhŠt.

   4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA