Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
za (4.606-4.705)
-
odtę̑za, f. die Entziehung, Jan. (H.).
-
odtę́zanje, n. = odtegovanje, DZ.
-
odtę́zati, -am, vb. impf. = odtegovati, Z.; o. se svetu, Jurč.
-
odtvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad odtvesti; abschnüren, losschnüren, V.-Cig.
-
odvèza, f. die Losbindung, die Lösung, Cig., Jan.; — die (kirchliche) Lossprechung, die Absolution; o. dobiti; odveze ne dobiti; — zemljiška o., die Grundentlastung, Jan., nk.
-
odvę́zati, -vę́žem, vb. pf. 1) losbinden; o. (privezanega) psa; — o. se, sich losbinden; krava se je odvezala; — jezik odvezati komu, jemanden zum Sprechen bringen; zdaj se mu je jezik odvezal, jetzt ist er gesprächig geworden; — 2) aufbinden; o. kar je zavezano; o. rano; o. vrečo; o. si črevljičke, ruto; — o. se, aufgehen: robec se ti je odvezal; — 3) entbinden: o. koga dolžnosti, Cig., Jan., nk.; — o. se dolžnosti, sich einer Pflicht entbinden, Cig., nk.; — lossprechen; o. koga grehov.
-
odvezávati, -am, vb. impf. ad odvezati = odvezovati.
-
odvŕzati, -am, vb. impf. ad odvrzniti; öffnen: plot o., C.
-
odzȃd, adv. = odzadaj, odzadi, Cig.
-
odzáda, adv. = odzadaj, Meg., Trub.
-
odzádaj, adv. rückwärts.
-
odzȃdək, -dka, m. der Rückentheil, Jan. (H.).
-
odzȃdnji, adj. rückwärtig, M.; odzadnja vrata, die Hinterthür, Zora.
-
odzája, adv. = odzadaj, Cig., Mik.; Jaz pa le odzaja Kimam in kosim, Npes.-Vraz.
-
odzájah, adv. = odzaja, odzadaj, Npes.-Vraz.
-
odzajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad odzajeti, V.-Cig.
-
odzaję́ti, -zájmem, vb. pf. wegschöpfen, abschöpfen, V.-Cig.; prekisle repnice včasi odzajmejo, Ravn. (Abc.).
-
odzȃji, adv. = odzaja, odzadaj, Danj. (Posv. p.).
-
odzȃjtrkovati, -ujem, vb. pf. aufhören zu frühstücken, abfrühstücken, Cig., Jan.
-
odzȃnkati, -am, vb. pf. entschlingen, Cig.
-
ogrízati, -am, vb. impf. ad ogristi; bebeißen, Cig.
-
ogrizávati, -am, vb. impf. = ogrizovati; 1) ringsum bebeißen, benagen, Mur.; — 2) o. koga, von jemandem Übles reden, ihn verleumden, ogr.- M.; o. božji svet, ogr.- Valj. (Rad).
-
ogrizȃvəc, -vca, m. der Verleumder, ogr.- C., vzhŠt.
-
ogrizȃvstvọ, n. die Verleumdung, C.
-
olízati, -žem, vb. pf. = oblizati, belecken, Z., C.
-
omázati, -mȃžem, vb. pf. um-, beschmieren, bestreichen.
-
omrȃza, f. 1) die Unlust, der Widerwille, C., Krelj; die Missstimmung, Jan.; — 2) der Hass, Cig. (T.), C.; — stsl., hs.
-
omȓza, f. der Ueberdruss, der Ekel, M., Cig.; — die Missstimmung, Jan.
-
omrzávati, -am, vb. impf. 1) mit Reif überziehen: slana travnike omrzava, Danj. (Posv. p.); — 2) kalt werden, Dict. ( Mik.).
-
omúzati, -am, vb. pf. (die Rinde, die Haut, die Haare die Blätter, den Koth u. dgl.) abstreifen, vzhŠt.- C., Z.; o. se, Haare, Federn, Laub verlieren, Z.; — o. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, Cig.; o. koga, jemanden abstreichen, abprügeln, Bes.
-
onazáditi, -zȃdim, vb. pf. o. kaj, Rückschritte in einer Sache verursachen: o. znanstvo, Cig. (T.).
-
oplẹ̑zati, -zam, vb. pf. beklettern, Cig.; vse drevje o., Z.
-
opozȃrjati, -am, vb. impf. ad opozoriti, nk.
-
oprę̑za, f. = oprez, Cig., C.
-
oprę́zati, -am, vb. impf. = oprezovati, Svet. (Rok.); tudi: o. se, Glas.
-
oprę́zavəc, -vca, m. der Zögerer, Cig.
-
oprovŕzati, -am, vb. impf. widerlegen, h. t.- Cig. (T.); — prim. oprovreči.
-
organizácija, f. ustrojba, die Organisation, Cig. (T.), nk.
-
osę́zati, -am, vb. impf. begreifen, betasten, Cig. (T.); — stsl.
-
ostrẹ́zati, -am, vb. impf. herumspähen, tudi: zwecklos herumgaffen, herumlungern, Svet. (Rok.).
-
oškrnę́vzati, -am, vb. pf. durch Beschneiden verunstalten, Gor.- Cig., ZgD.; — prim. oškrniti.
-
otę́zati se, -am se, vb. impf. zaudern, Ausflüchte suchen, C.
-
otvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad otvesti, Cig., Jan., C.
-
otvǫ̑za, f. das Seil, das einem Thiere um den Hals gegeben wird, das Hängeseil, V.-Cig.
-
ovę̑za, f. der Einband (von Reben, Bäumen u. dgl.), C.; — prim. obveza.
-
ovę́zati, -žem, vb. pf. = obvezati, umbinden, Cig., Jan.; einbinden (von Reben, Bäumen u. dgl.), C.
-
ovǫ̑za, f. das Überband, Mur.; — die Schleife, Cig.
-
ǫ́za, f. 1) die Schnur, das Band, der Strick, C.; — 2) ozek svet okolo njive, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) die Haft, Jan.; — pogl. voza.
-
ozȃdək, -dka, m. der hintere Theil ( z. B. eines Hauses), C.
-
ozȃdje, n. der Hintergrund, Cig. (T.), C., nk.; vsaka slika mora imeti svoje o., Nov.
-
ozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. verehelichen, C.
-
ozȃljšati, -am, vb. pf. verschönern, verzieren, ausschmücken, decorieren.
-
ozaljšȃva, f. die Verzierung, die Zierde.
-
ozȃljšba, f. die Verzierung, die Ausschmückung, C., Z.
-
ozȃljšək, m. die Verzierung, C.
-
ozaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ozaljšati.
-
ozaljševȃvəc, -vca, m. der Decorateur, Jan. (H.).
-
ozȃnkati, -am, vb. pf. mit Schlingen umgeben, beschlingen, Mur., Cig.
-
ozȃra, f. nav. pl. ozare, 1) = vzare, zare, die Querfurchen am Ende eines Ackers, Nov., Burg. (Rok.), Gor.; — 2) der Ackerrain, Cig.; po mejah in ozarah pasti, Bes.
-
ozȃrice, f. pl. dem. ozare, Cig.
-
ozáriti, -im, vb. pf. verklären, Cig. (T.); ozarjeno obličje, C.
-
ozávanje, n. = oklicavanje, die Verkündigung, das eheliche Aufgebot, ogr.- C.
-
ozávati, -am, vb. impf. ad ozvati; = oklicevati, verkünden, (als Ehepaar) aufbieten, ogr.- C.
-
paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
-
parafrāza, f. razlaga z drugimi besedami, die Paraphrase, Cig. (T.).
-
parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
-
parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
-
parmezānəc, -nca, m. = parmezanski sir, Jan.
-
parmezānski, adj. p. sir, der Parmesankäse, Cig., Jan.
-
partizāna, f. eine Art Spieß, die Partisane, Cig., Jan.
-
pavēza, f. der Schild, Mur.; — prim. it. pavese.
-
pāvza, f. prenehljaj, oddih, die Pause.
-
pazáč, m. der Beobachter, C.; — der Lauerer, C.; der Aufseher, ogr.- C.
-
pàzakȗp, m. die Aftermiethe, Jan. (H.).
-
pàzakȗpnik, m. der Afterpächter, Levst. (Nauk).
-
penezár, -rja, m. der Münzer, Mur., Cig.
-
pẹnezárnica, f. die Münzanstalt, Mur.
-
pẹnezȃrstvọ, n. die Münzerei, Mur.
-
pẹnezàt, -áta, adj. geldreich, Mur.
-
perifrāza, f. opis, die Umschreibung, die Periphrase.
-
pę́za, f. 1) das Gewicht, die Last, Meg., Jan., BlKr.; Nosil bom življenja pezo, Preš.; — 2) die Folter, Guts., Mur.- Jan.; na pezo dejati, ZgD.; (pẹ́za), Dict.; — prim. it. pesa, peso, die Last, das Gewicht.
-
pezȃn, -znà, adj. schwer, Z.; pezan križ, Cv.; pezna zemlja, Pirc.
-
pę́zanje, n. das Foltern, Dict., Mur., Pohl.- Valj. (Rad).
-
1. pę́zati, -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.- Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).
-
2. pę́zati, -am, vb. impf. beizen, ätzen, Guts., Mur., Cig., Jan.
-
pę̑zavt, m. der Peiniger, Guts., Mik.
-
pizang, m. = pisang, Cig.
-
pláza, f. 1) der Streifen, Jan.; bes. der Streifen auf der Stirne eines Thieres, Z.; — 2) svoje ime kobili, Goriš.- Erj. (Torb.); — 3) = plaz 3), oplaz, Blc.-C.
-
plázalica, f. die Rutschfläche ( min.), h. t.- Cig. (T.).
-
plázast, adj. gestreift, striemig, Cig., Jan., C.
-
plazàt, -áta, adj. mit abschüssigen Stellen, C.
-
plazavəc, -vca, m., Cig. (T.), pogl. plazivec.
-
plẹ̑za, f. das Klettern: vaje v plezi, Telov.
-
plẹzála, n. pl. das Klettergerüste, Cig. (T.), C., Telov.
-
plẹzáłən, -łna, adj. zum Klettern dienend: plezȃłna priprava, das Kletterzeug, Cig.; plezalna vrv, das Klettertau, Telov.
-
plẹ̑zalica, f. die Kletterstange, C., Cig. (T.).
-
plẹzȃłnica, f. der Klimmstag (neka vrv na ladji), Cig.
-
plẹ̑zanje, n. das Klettern.
-
plẹzár, -rja, m. = brlez, die Spechtmeise (sitta europaea), Jan.; tudi: plẹ̑zar.
-
plẹzȃra, f. der Kletterbaum, C.
4.106 4.206 4.306 4.406 4.506 4.606 4.706 4.806 4.906 5.006
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani