Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
za (4.401-4.500)
-
1. múza, f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.- Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče- Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
2. múza, f. neka ribica v Blejskem jezeru, ( prim. rus. muzljaj, der Gründel), Erj. (Torb.).
-
3. mūza, f. 1) modrica, die Muse; — 2) die Paradiesfeige, die Banane (musa paradisiaca), Jan.
-
múzanje, n. 1) das Schmunzeln; — 2) das Abstreifen, Cig., M.
-
múzast, adj. 1) schmunzelnd, M.; — 2) mit zurückgebogenen Hörnern: m. vol, muzasta krava, Ig, Svet. (Rok.); — hörnerlos, M.; muzasta in rogata drobnica, Bes.
-
múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
-
múzav, adj. schmunzelnd, Jan.
-
nabəzáti, -ȃm, vb. pf. voll stopfen, voll laden: nabezane vozove domu voziti, Ravn.
-
nacízati se, -am se, vb. pf. sich satt saugen, M., Z.
-
nacúzati se, -am se, vb. pf. sich satt saugen.
-
nadŕzati, -dȓzam, vb. pf. anschaben, Cig.
-
nagrízati, -am, vb. impf. ad nagristi, nagrizniti; anbeißen, annagen.
-
nàjzȃdnji, adj. der hinterste, der allerletzte.
-
nàjzȃdnjič, adv. zu allerletzt.
-
nakȃza, f. 1) das Verderben, C.; — 2) die Missgestalt, Cig.; peklenska n. (o škratu), LjZv.; das Ungeheuer, C.
-
1. nakázan, adj. ( nam. nakazen): missgestaltet, verletzt, krüppelhaft, Krn- Erj. (Torb.); nakazani ljudje, sieche, gebrechliche Personen, Krelj.
-
2. nakazan, adj., C., Krelj, Notr., pogl. nekazan.
-
nakázati, -žem, vb. pf. anweisen, assignieren, Cig., nk.; n. komu denarje, Cig.; n. v izplačo, flüssig machen, DZkr.
-
nakozáriti se, -ȃrim se, vb. pf. des Ziegenhütens satt werden, M.
-
nalẹ̑za, f. = nalezba, C.
-
nalízati se, -žem se, vb. pf. sich satt lecken.
-
namázati, -mȃžem, vb. pf. 1) anstreichen, anschmieren; n. kruh, testo z maslom; n. usnje z mastjo, lase z oljem; kola n., den Wagen schmieren; — 2) n. koga, durchprügeln.
-
namúzati, -am, vb. pf. 1) schniegeln: namuzan, geschniegelt, Polj.; namuzani lasje, glatt zurückgekämmtes Haar, Notr.; — 2) n. se, eine schmunzelnde Miene annehmen; n. se komu, jemanden anschmunzeln, anlächeln.
-
nanizȃj, m. venec nanizanih stvari ( n. pr. orehov), C.
-
nanízati, -nı̑zam, -žem, vb. pf. anreihen, aufreihen, Habd.- Mik., Cig., Jan., M., Notr.- Levst. (Rok.), vzhŠt., nk.; na nitke nanizana orehova jedrca, Vrtov. (Km. k.); — ( stil.) aneinander reihen (Epitheta, Sätze), Cig. (T.); nanizane pomisli, Reihenvorstellungen, Cig. (T.).
-
nanizávati se, -am se, vb. impf. = priklanjati se, ogr.- C.; — prim. naniziti.
-
naplẹ̑zati se, -am se, vb. pf. sich satt klettern.
-
naprę́zanje, n. = napreganje.
-
naprę́zati, -am, vb. impf. = napregati.
-
narẹ̑za, f. der Anschnitt.
-
narẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einen Anschnitt machen, anschneiden; n. deblo, lubje, palico; narezan list, gekerbtes Blatt, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) eine gewisse Menge abschneiden oder zerschneiden; n. šib, kruha, krompirja; — 3) durchhauen abprügeln: n. koga, C.
-
natezáč, m. = nategač, der Reifzieher, Cig.
-
natezáča, f. = natezač, Jan.
-
natezȃłnica, f. = raztezalnica, die Folterkammer, Jan. (H.).
-
natezȃłnik, m. die Reifzange, der Bandhaken der Böttcher, Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dol.
-
natezálọ, n. das Reckzeug, Cig.; der Schuhdehner, Cig.
-
natę́zanje, n. das Anziehen, das Dehnen.
-
natę́zati, -zam, vb. impf. ad nategniti; = nategati, anziehen, dehnen; n. koga, foltern, Cig., Zora; — natezan, gesucht ( stil.), Cig. (T.).
-
natezȃva, f. das Anziehen, die Anziehung, Jan.
-
natezávati, -am, vb. impf. = nategavati, anziehen, dehnen.
-
natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
-
naukázati, -žem, vb. pf. bestellen, C.; — anweisen, Jan.
-
naurȃza, f. die Beschädigung (einer Wunde), C.
-
navę̑za, f. 1) das Zuband, Cig.; — 2) die Anhänglichkeit: n. na posvetno blago, C.
-
navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden ( fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.
-
navzȃd, adv. nach rückwärts.
-
nazȃd, adv. nazaj, nach rückwärts, Mur., Jan.; názad, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), vzhŠt.; rak nazad hodi, SlGor.
-
nazȃdək, -dka, m. der Rückschritt, schlechter Erfolg, Mur., C., nk.
-
nazádən, -dna, adj. rückgängig, krebsgängig, Mur.; regressiv, Cig. (T.).
-
nazȃdnik, m. = nazadnjak, Jan. (H.).
-
nazadnják, m. der Rückschrittler, der Reactionär, Cig. (T.), C., nk.
-
nazadnjáški, adj. reactionär, C., nk.
-
nazadnjȃštvọ, n. die Reaction, nk.
-
nazȃdnje, adv. = na zadnje, zuletzt.
-
nazadováti, -ȗjem, vb. impf. Rückschritte machen, C., nk.; — nazadujoč, regressiv ( phil., math.), Cig. (T.).
-
nazȃj, adv. zurück; n. dati, priti; (= zopet, wieder, Goriš.- Levst. ( LjZv. I. 34.)).
-
nazájən, -jna, adj. = nazaden, Cig., Jan.
-
nazávanje, n. die Anrufung, ogr.- Valj. (Rad).
-
nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.- M., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).
-
nazízati se, -am se, vb. pf. sich satt saugen, Mur., jvzhŠt.
-
nedokázan, adj. unbewiesen.
-
neizpozaję̑t, adj. unerschöpflich: nebeške dobrote teko iz neizpozajetega vira, Cv.
-
neizzaję́mən, -mna, adj. = neizpozajet, Jan. (H.).
-
nekȃza, f., Cv., pogl. nakaza.
-
nekázan, adj. ungerathen, ungezogen, ungebildet, C.; nekazani otroci, ti nekazana hči! Dalm.; = hud, Meg.; (nakazan, Cig., C., Krelj, Notr.); — prim. stsl. nekazanъ, rudis, češ. nekázaný, ungezogen, zuchtlos.
-
nekázanost, f. die Ungezogenheit, die Unbescheidenheit, Kast.- C.
-
neobrẹ̑za, f. die Vorhaut (praeputium), Dalm.
-
neobrẹ̑zan, adj. unbeschnitten.
-
neozȃljšan, adj. ungeschmückt, schmucklos.
-
nepozábən, -bna, adj. unvergesslich, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
-
nepozábljen, adj. unvergessen, unvergesslich, Cig. (T.).
-
nepozabljìv, -íva, adj. = nepozaben, nepozabljen, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
-
neprizanésən, -sna, adj. unverzeihlich, Jan. (H.).
-
neprizanesljìv, -íva, adj. unnachsichtlich, unnachgiebig, Cig., Jan.
-
nevę́zan, adj. ungebunden, prosaisch, Cig., Jan., nk.; v nevezani besedi, in Prosa, nk.
-
nezabẹ́ljen, adj. ungeschmalzen; nezabeljene jedi.
-
nezabǫ̑dka, f. das Vergissmeinnicht (myosotis), Šol., Cv.; — prim. češ. nezabudka.
-
nezabránjen, adj. unverwehrt, frei.
-
nezacẹ́łən, -lna, adj. = nezaceliv, Zv.
-
nezacẹlìv, -íva, adj. unheilbar, Cig., C.
-
nezacẹ́ljen, adj. unverheilt; nezaceljene rane.
-
nezačinjèn, -éna, adj. = nezabeljen, C., jvzhŠt.
-
nezadołžèn, -éna, adj. nicht verschuldet, ohne Schulden: n. kmet, nezadolžena kmetija.
-
nezadóstən, -tna, adj. ungenügend, unzulänglich, Mur., Cig., Jan., nk.
-
nezadostljìv, -íva, adj. = nezadosten, Jan. (H.).
-
nezadóstnost, f. die Unzulänglichkeit, Mur., Cig., DZ., nk.
-
nezadovǫ́ljən, -ljna, adj. unzufrieden; — ungenügsam, Cig., Jan.
-
nezadovǫ̑ljnež, m. der Unzufriedene.
-
nezadovǫ̑ljnica, f. die Unzufriedene, nk.
-
nezadovǫ̑ljnik, m. der Unzufriedene, nk.
-
nezadovǫ́ljnost, f. die Unzufriedenheit; — die Ungenügsamkeit, Cig., Jan.
-
nezadovǫ̑ljstvọ, n. die Unzufriedenheit, Cig., Jan., C., nk.; — die Ungenügsamkeit, Jan.
-
nezadovǫ́ljščina, f. = nezadovoljstvo, Jan.
-
nezadržán, adj. ungehindert, Jan. (H.).
-
nezagotǫ̑vljen, adj. ungesichert: nezagotovljena bodočnost, nk.
-
nezagovǫ́rən, -rna, adj. nicht zu verantworten, unverantwortlich, Jan. (H.).
-
nezagovorljìv, -íva, adj. = nezagovoren, Cig.
-
nezagovǫ́rnost, f. die Unverantwortlichkeit, Jan. (H.).
-
nezahváłən, -łna, adj. = nehvaležen, undankbar, Jan., M., Krelj.
-
nezahváłnost, f. = nehvaležnost, die Undankbarkeit, Cig., Jan., M., Zora.
3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani