za (4.106-4.205)

4106. cízast, adj. zitzenförmig, Cig.
4107. 1. cízati, -zam, vb. impf. saugen (an der Mutterbrust), Cig., Jan., Štrek.; sesuljo cizati, zulpen, Cig.
4108. 2. cízati, cı̑zam, vb. impf. wiegen, c. se, sich wiegen, Z.; c. se, auf einem Wagen langsam daherfahren, C.
4109. cúza, f. 1) die Zitze, die Mutterbrust, C., Kr.- Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Mur., Št.- Valj. (Rad).
4110. cúzalica, f. die Schaukel, Cig.; — prim. 2. cuzati.
4111. 1. cuzálọ, n. die Kinderdutte, Cig.
4112. 2. cúzalọ, n. langsamer Arbeiter, Lašče- Levst. (Rok.).
4113. 1. cúzanje, n. das Saugen.
4114. 2. cúzanje, n. das Schaukeln, Cig.
4115. 1. cúzati, -am, vb. impf. aus der Mutterbrust trinken, saugen; hruško c., aus der Birne den Saft saugen, Z.
4116. 2. cȗzati, -am, vb. impf. schaukeln, Cig., M.; — 2) auf- und niederwärts sich bewegend, nickend einhergehen, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) langsam arbeiten, Lašče- Levst. (Rok.).
4117. cvŕzati, -am, vb. impf. knarren: škornje cvrzajo, BlKr.; tudi trans.: ovce, svinje travo cvrzajo, (= z nekakim šumotom trgaje jedo), BlKr.; — prim. tvrzati.
4118. dẹdnozakúpən, -pna, adj. Erbpacht-: dednozakupna pogodba, Cig., Jan.
4119. dednozavę́zən, -zna, adj. erbverbrüdert, Cig., Jan.
4120. diagnōza, f. spoznanje bolezni, die Diagnose.
4121. dierēza, f. die Diärese.
4122. dokazálọ, n. = dokazilo, Cig., Jan., C.
4123. dokázati, -žem, vb. pf. darthun, beweisen, den Beweis liefern; dokazan račun, belegte Rechnung, Levst. (Nauk).
4124. dokazávati, -am, vb. impf. = dokazovati.
4125. domázati, -mȃžem, vb. pf. das Schmieren beenden.
4126. doplẹ̑zati, -am, vb. pf. kletternd gelangen, erreichen.
4127. dorẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. das Schneiden ( z. B. den Schnitt in den Weingärten) beendigen.
4128. dosę́zati, -am, vb. impf. = dosegati, nk.
4129. dovę́zati, -žem, vb. pf. 1) das Binden beenden; — 2) hinzubinden.
4130. dozávati, -am, vb. impf. ad dozvati = dozivati, Danj.- Mik.
4131. drę́zati, drę̑zam, vb. impf. = dregati; dokler je bil on, ni se nikomur drezalo v oči, Jurč.; v govor d., sich ins Gespräch mengen, Vrtov. (Km. k.); — d. koga, necken, Cig.; — d. koga, jemanden anspornen.
4132. drnję́za, f. das Plärrmaul, C.
4133. drnję́zati, -am, vb. impf. winseln, quieken, C.
4134. drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Žabče- Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.- C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.
4135. dŕza, f. 1) die Schlampe, C.; — 2) der Feldrain, C.; — 3) = drista, C.
4136. drzȃj, m. = greben, die Hechel, Jan., Mik.; pogl. drzej.
4137. dŕzalica, f. die Riffel, der Riffelkamm, Cig., Jan.
4138. drzȃłnica, f. = drzalica, Jan.
4139. drzȃłnik, m. der Riffelbaum, Jan.
4140. drzálọ, n. = drzalica, Cig., Jan.
4141. dŕzanje, n. das Scharren, M.; — das Hecheln, Mur.
4142. dŕzati, dȓzam, -žem, vb. impf. 1) scharren, schaben, kratzen, Cig., Jan., M., Nov.- C.; blato s ceste d., C.; d. se, sich kratzen, C.; d. grlo, ( Cig.), d. se, ( V.-Cig.), sich räuspern; — 2) hecheln, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — riffeln, Mur., Jan.; — 3) (travo) d., grasen, Št.- Jarn., Cig., C.; ovce drzajo = pasejo se, Lašče- Levst. (Rok.).
4143. dŕzavəc, -vca, m. der Hechler, Cig., Jan.
4144. dúzati, -am, vb. impf. stoßen, drängen, Z., C.; ljudje se v cerkev duzajo, C.
4145. dvozakǫ̑nstvọ, n. die Doppelehe, Cig., Jan.
4146. eksegēza, f. razlaganje, die Exegese, Cig. (T.).
4147. elektrolīza, f. električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
4148. fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
4149. fazānka, f. die Fasanenhenne, Cig., Jan.
4150. fazanorę̑ja, f. die Fasanenzucht, Cig.
4151. flakúza, f. die Schlampe, Fr.- C.
4152. flakúzati, -am, vb. impf. 1) = flakati 1), Fr.- C.; — 2) flakudrati, Fr.- C.
4153. frāza, f. die Redensart, die Phrase, Cig. (T.).
4154. gáza, f. = gaz f., Ig.
4155. glúzati, -am, vb. impf. = gleviti, C.
4156. gmíza, f. die Glasperle, die Glaskoralle, Jan., Cig. (T.), C.; — hs.
4157. gmízati, -am, vb. impf. = gomezeti, C. ( hs.); — nagen: črv sadje gmiza, C.
4158. gomázati, -am, vb. impf. = gomezeti, Mur., Met.
4159. gomízati, -am, vb. impf. = gomezeti, Jan.
4160. gǫ́za, f. der Hinterbacken, Mik.; — der Hintere, Levst. (Zb. sp.); — prim. 2. guza.
4161. gǫ́zati, -am, vb. impf. ohne Appetit essen, C.; — prim. gozniti in guzati.
4162. grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
4163. grę́zast, adj. morastig, Mur.
4164. gríza, f. 1) das Beißen: pren. v grizi si biti, im Zank leben, Trst. (Let.); — 2) der Bissen: psu ponuditi grizo kruha, Jurč.; kake dve grizi mesa, Ljub.
4165. grízalica, f. = grizavica, Fr.- C.
4166. grizálọ, n. das Gebiss, Jan., C.
4167. grízavica, f. das Bauchgrimmen, Jan., vzhŠt.- C.
4168. gróza, f. 1) das Grausen, der Schauder; smrtna g., das Todesgrauen; groza me je česa, mir graut vor etwas; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken, Ravn.- Mik.; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.- Mik.; groza ga je pogledati, es ist ein Graus ihn anzusehen; groza me obhaja, izpreletuje, grabi, Schauer durchläuft mich; — 2) außerordentlich große Menge: groza ljudí; — 3) = adv. schrecklich: nastopi sedem groza hudih letin, Ravn.
4169. grozȃnski, adj. schrecklich, Nov.
4170. 1. gúza, f. die Falte, Cig.; die Runzel, SlGor.- C.
4171. 2. gúza, f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.- Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).
4172. gúzast, adj. faltig, runzelig, Jarn.; je sicer guzasta in zaspana in grda nagrbana, Jurč.
4173. 1. gúzati, -am, vb. impf. 1) falten, C.; — 2) guzan, gefaltet, faltig; guzana janka, faltiger Weiberkittel, Npes.- Kres, C., Mursko polje.
4174. 2. gúzati, -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.
4175. 3. gúzati, -am, vb. impf. ad 2. guzniti, = crkati, M.
4176. habəza, f. = habat, Hal.-Caf ( Vest. I. 153.).
4177. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
4178. hazārd, m. naključje, der Hazard.
4179. hazārdən, -dna, adj. Hazard-: hazardna igra, das Hazardspiel.
4180. hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
4181. hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.
4182. hriboplẹ̑zavəc, -vca, m. der Bergsteiger, LjZv.
4183. hŕzanje, n. das Wiehern, Habd.- Mik., Mur., Jan.
4184. hŕzati, -zam, -žem, vb. impf. wiehern, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov., Npes.-Vraz, vzhŠt.
4185. hŕzavəc, -vca, m. der Wieherer, Mur.; — pren. der sehr laut zu lachen pflegt, Mur.
4186. huzár, -rja, m. posebna vrsta vojakov konjenikov, der Husar.
4187. huzárski, adj. Husaren-.
4188. ikozaēdər, -dra, m. das Zwanzigflach, das Ikosaeder, Cig. (T.).
4189. impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
4190. improvizácija, f. duševen izdelek, pos. govor brez pripravljanja, die Improvisation.
4191. improvizātor, -rja, m. govornik, ki se ne pripravlja za svoje govore, der Improvisator.
4192. individualizácija, f. označevanje svojstev posameznega bitja ali osebe, die Individualisierung, Cig. (T.).
4193. inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
4194. izabēla, f. neka vinska trta, die Isabellentraube.
4195. izabēlast, adj. rjavkasto-belkasto rumen, isabellgelb, Cig. (T.).
4196. izȃmati, -am, vb. pf. z amo izmeriti, Cig.
4197. izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
4198. izbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stochern herausbringen, ausstochern, Cig., Jan.
4199. izblíza, adv. aus der Nähe, Habd.- Mik.
4200. izcízati, -am, vb. pf. = izcuzati, C.
4201. 1. izcúzati, -am, vb. pf. aussaugen.
4202. 2. izcúzati, vb. pf. i. koga iz gugalice, jemanden ausschaukeln, aus der Schaukel schleudern, Cig.
4203. izdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. = izdrgniti, Cig.; — i. grlo, sich ausräuspern, Cig.
4204. 1. izkȃza, f. 1) = izkaz, C., Kr.- Valj. (Rad); — 2) die Auszeichnung, Kr.- Valj. (Rad); — prim. skaza.
4205. 2. izkȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; — žitna i., C.; — die Vereitelung, Cig.; izkazo komu storiti, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, (sk-) Jurč., Zora; izkazo delati, in die Quere kommen, Kr.; — 2) der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; — 3) der Pfuscher: mojster i., lovec i., ein schlechter Jäger, C.; — (piše in govori se nav. skaza; toda prim. stsl. izkaza, v istem pomenu).

   3.606 3.706 3.806 3.906 4.006 4.106 4.206 4.306 4.406 4.506  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani