Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
za (4.101-4.200)
-
civilizácija, f. die Civilisation; — prim. olika.
-
1. cíza, f. 1) die Zitze, Kr.- Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).
-
2. cíza, f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.- M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.
-
cízara, f. die Kichererbse (cicer arietinum), M., DZ.
-
cízarka, f. die Kohlmeise (parus major), BlKr.
-
cízast, adj. zitzenförmig, Cig.
-
1. cízati, -zam, vb. impf. saugen (an der Mutterbrust), Cig., Jan., Štrek.; sesuljo cizati, zulpen, Cig.
-
2. cízati, cı̑zam, vb. impf. wiegen, c. se, sich wiegen, Z.; c. se, auf einem Wagen langsam daherfahren, C.
-
cúza, f. 1) die Zitze, die Mutterbrust, C., Kr.- Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Mur., Št.- Valj. (Rad).
-
cúzalica, f. die Schaukel, Cig.; — prim. 2. cuzati.
-
1. cuzálọ, n. die Kinderdutte, Cig.
-
2. cúzalọ, n. langsamer Arbeiter, Lašče- Levst. (Rok.).
-
1. cúzanje, n. das Saugen.
-
2. cúzanje, n. das Schaukeln, Cig.
-
1. cúzati, -am, vb. impf. aus der Mutterbrust trinken, saugen; hruško c., aus der Birne den Saft saugen, Z.
-
2. cȗzati, -am, vb. impf. schaukeln, Cig., M.; — 2) auf- und niederwärts sich bewegend, nickend einhergehen, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) langsam arbeiten, Lašče- Levst. (Rok.).
-
cvŕzati, -am, vb. impf. knarren: škornje cvrzajo, BlKr.; tudi trans.: ovce, svinje travo cvrzajo, (= z nekakim šumotom trgaje jedo), BlKr.; — prim. tvrzati.
-
dẹdnozakúpən, -pna, adj. Erbpacht-: dednozakupna pogodba, Cig., Jan.
-
dednozavę́zən, -zna, adj. erbverbrüdert, Cig., Jan.
-
diagnōza, f. spoznanje bolezni, die Diagnose.
-
dierēza, f. die Diärese.
-
dokazálọ, n. = dokazilo, Cig., Jan., C.
-
dokázati, -žem, vb. pf. darthun, beweisen, den Beweis liefern; dokazan račun, belegte Rechnung, Levst. (Nauk).
-
dokazávati, -am, vb. impf. = dokazovati.
-
domázati, -mȃžem, vb. pf. das Schmieren beenden.
-
doplẹ̑zati, -am, vb. pf. kletternd gelangen, erreichen.
-
dorẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. das Schneiden ( z. B. den Schnitt in den Weingärten) beendigen.
-
dosę́zati, -am, vb. impf. = dosegati, nk.
-
dovę́zati, -žem, vb. pf. 1) das Binden beenden; — 2) hinzubinden.
-
dozávati, -am, vb. impf. ad dozvati = dozivati, Danj.- Mik.
-
drę́zati, drę̑zam, vb. impf. = dregati; dokler je bil on, ni se nikomur drezalo v oči, Jurč.; v govor d., sich ins Gespräch mengen, Vrtov. (Km. k.); — d. koga, necken, Cig.; — d. koga, jemanden anspornen.
-
drnję́za, f. das Plärrmaul, C.
-
drnję́zati, -am, vb. impf. winseln, quieken, C.
-
drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Žabče- Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.- C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.
-
dŕza, f. 1) die Schlampe, C.; — 2) der Feldrain, C.; — 3) = drista, C.
-
drzȃj, m. = greben, die Hechel, Jan., Mik.; pogl. drzej.
-
dŕzalica, f. die Riffel, der Riffelkamm, Cig., Jan.
-
drzȃłnica, f. = drzalica, Jan.
-
drzȃłnik, m. der Riffelbaum, Jan.
-
drzálọ, n. = drzalica, Cig., Jan.
-
dŕzanje, n. das Scharren, M.; — das Hecheln, Mur.
-
dŕzati, dȓzam, -žem, vb. impf. 1) scharren, schaben, kratzen, Cig., Jan., M., Nov.- C.; blato s ceste d., C.; d. se, sich kratzen, C.; d. grlo, ( Cig.), d. se, ( V.-Cig.), sich räuspern; — 2) hecheln, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — riffeln, Mur., Jan.; — 3) (travo) d., grasen, Št.- Jarn., Cig., C.; ovce drzajo = pasejo se, Lašče- Levst. (Rok.).
-
dŕzavəc, -vca, m. der Hechler, Cig., Jan.
-
dúzati, -am, vb. impf. stoßen, drängen, Z., C.; ljudje se v cerkev duzajo, C.
-
dvozakǫ̑nstvọ, n. die Doppelehe, Cig., Jan.
-
eksegēza, f. razlaganje, die Exegese, Cig. (T.).
-
elektrolīza, f. električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
-
fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
-
fazānka, f. die Fasanenhenne, Cig., Jan.
-
fazanorę̑ja, f. die Fasanenzucht, Cig.
-
flakúza, f. die Schlampe, Fr.- C.
-
flakúzati, -am, vb. impf. 1) = flakati 1), Fr.- C.; — 2) flakudrati, Fr.- C.
-
frāza, f. die Redensart, die Phrase, Cig. (T.).
-
gáza, f. = gaz f., Ig.
-
glúzati, -am, vb. impf. = gleviti, C.
-
gmíza, f. die Glasperle, die Glaskoralle, Jan., Cig. (T.), C.; — hs.
-
gmízati, -am, vb. impf. = gomezeti, C. ( hs.); — nagen: črv sadje gmiza, C.
-
gomázati, -am, vb. impf. = gomezeti, Mur., Met.
-
gomízati, -am, vb. impf. = gomezeti, Jan.
-
gǫ́za, f. der Hinterbacken, Mik.; — der Hintere, Levst. (Zb. sp.); — prim. 2. guza.
-
gǫ́zati, -am, vb. impf. ohne Appetit essen, C.; — prim. gozniti in guzati.
-
grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
-
grę́zast, adj. morastig, Mur.
-
gríza, f. 1) das Beißen: pren. v grizi si biti, im Zank leben, Trst. (Let.); — 2) der Bissen: psu ponuditi grizo kruha, Jurč.; kake dve grizi mesa, Ljub.
-
grízalica, f. = grizavica, Fr.- C.
-
grizálọ, n. das Gebiss, Jan., C.
-
grízavica, f. das Bauchgrimmen, Jan., vzhŠt.- C.
-
gróza, f. 1) das Grausen, der Schauder; smrtna g., das Todesgrauen; groza me je česa, mir graut vor etwas; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken, Ravn.- Mik.; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.- Mik.; groza ga je pogledati, es ist ein Graus ihn anzusehen; groza me obhaja, izpreletuje, grabi, Schauer durchläuft mich; — 2) außerordentlich große Menge: groza ljudí; — 3) = adv. schrecklich: nastopi sedem groza hudih letin, Ravn.
-
grozȃnski, adj. schrecklich, Nov.
-
1. gúza, f. die Falte, Cig.; die Runzel, SlGor.- C.
-
2. gúza, f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.- Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).
-
gúzast, adj. faltig, runzelig, Jarn.; je sicer guzasta in zaspana in grda nagrbana, Jurč.
-
1. gúzati, -am, vb. impf. 1) falten, C.; — 2) guzan, gefaltet, faltig; guzana janka, faltiger Weiberkittel, Npes.- Kres, C., Mursko polje.
-
2. gúzati, -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.
-
3. gúzati, -am, vb. impf. ad 2. guzniti, = crkati, M.
-
habəza, f. = habat, Hal.-Caf ( Vest. I. 153.).
-
halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
-
hazārd, m. naključje, der Hazard.
-
hazārdən, -dna, adj. Hazard-: hazardna igra, das Hazardspiel.
-
hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
-
hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.
-
hriboplẹ̑zavəc, -vca, m. der Bergsteiger, LjZv.
-
hŕzanje, n. das Wiehern, Habd.- Mik., Mur., Jan.
-
hŕzati, -zam, -žem, vb. impf. wiehern, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov., Npes.-Vraz, vzhŠt.
-
hŕzavəc, -vca, m. der Wieherer, Mur.; — pren. der sehr laut zu lachen pflegt, Mur.
-
huzár, -rja, m. posebna vrsta vojakov konjenikov, der Husar.
-
huzárski, adj. Husaren-.
-
ikozaēdər, -dra, m. das Zwanzigflach, das Ikosaeder, Cig. (T.).
-
impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
-
improvizácija, f. duševen izdelek, pos. govor brez pripravljanja, die Improvisation.
-
improvizātor, -rja, m. govornik, ki se ne pripravlja za svoje govore, der Improvisator.
-
individualizácija, f. označevanje svojstev posameznega bitja ali osebe, die Individualisierung, Cig. (T.).
-
inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
-
izabēla, f. neka vinska trta, die Isabellentraube.
-
izabēlast, adj. rjavkasto-belkasto rumen, isabellgelb, Cig. (T.).
-
izȃmati, -am, vb. pf. z amo izmeriti, Cig.
-
izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
-
izbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stochern herausbringen, ausstochern, Cig., Jan.
-
izblíza, adv. aus der Nähe, Habd.- Mik.
-
izcízati, -am, vb. pf. = izcuzati, C.
3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani