Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (4.006-4.105)

  1. zažę̑łka, f. das Insect, Ravn.- Cig., Jan., C.; — pogl. žuželka.
  2. zaženílọ, n. was der Bräutigam der Braut zubringt, die Gegenaussteuer, die Widerlage.
  3. zaženı̑təv, -tve, f. = zaženilo, M.
  4. zažéniti, -žę́nim, vb. pf. als Widerlage, als Gegenaussteuer geben (von Seite des Bräutigams); kmetijo nevesti z.
  5. zažerẹ́ti, -ím, vb. pf. einen brennenden Schmerz verursachen, Cig.; — einen brennend herben Geschmack empfinden lassen, C.; — prim. zažareti 2).
  6. zažę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. 1) pressend eindrücken, einschneiden; motvoz je zažel drevesno skorjo; ženske so zažete, ako so jako pritisnjene črez pas, žužki so zažeti, Levst. (M.); — 2) zažet, stark zusammengepresst, Levst. (M.); zusammengedrückt, M.; compact, C.; zažeto grozdje, dichtbeerige Trauben, Z.; — untersetzt, von starkem Körperbau: z. človek, C.
  7. zažę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel zu weit schneiden, Z.; — 2) mit der Sichel zu schneiden anfangen: gospodar na vsakem oglu njive zažanje za jeden snop, kajk.- Valj. (Vest.).
  8. zažgalína, f. = opeklina, die Brandwunde, C.
  9. zažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anzünden; hišo komu z.; pipo (lulo) si z.; — z., losbrennen, abbrennen: top z.; — z. se, sich entzünden; — 2) durch Brennen verbrauchen, verbrennen; vsa drva smo že zažgali; — 3) z. se, sich verbrennen: zažgal sem se, ich habe mich durch das Feuer verletzt, Mur.
  10. zažìg, -žíga, m. die Anzündung, Cig.; — die Brandstiftung, Cig., Jan., C., nk.; — das Abfeuern (eines Geschützes), Šol.
  11. zažı̑ga, f. das Zündloch, V.-Cig.
  12. zažigáč, m. der Anzünder, der Zünder, Cig., Jan.; der Brandstifter, Cig.
  13. zažigáłce, n. der Pfeifenzünder, Cig.
  14. zažigáłən, -łna, adj. zum Anzünden dienend, Cig., nk.; zažigȃłni prot, die Zündruthe, V.-Cig.; zažigalna oblica, die Brandkugel, Cig.; zažigalno steklo, das Brennglas, Cig. (T.).
  15. zažigȃłnica, f. die Lunte, Jan.
  16. zažigȃłnik, m. die Zündruthe, Cig.
  17. zažigálọ, n. das Brandzeug, Cig.; — der Pfeifenzünder, Cig.
  18. zažíganje, n. 1) das Anzünden; — das Brandstiften; — das Losbrennen; — 2) das Verbrennen.
  19. zažígati, -am, vb. impf. ad zažgati; anzünden; pipo z.; plavž z., den Ofen anlassen, Cig.; — Brand stiften; — losbrennen: topove z.; — z. se, sich entzünden, Cig.
  20. zažigȃvəc, -vca, m. der Anzünder; — der Brandstifter.
  21. zažı̑rati, -am, vb. impf. ad zažreti; verschwelgen, Cig.
  22. zaživẹ́ti, -ím, vb. pf. zu leben anfangen, Zora; aufleben, Cig. (T.); na kakem potu je zaživela rastlina, Zv.; — zavest mu je zaživela, Let.
  23. zaživíti, -ím, vb. pf. = potrošiti; verzehren, verbrauchen, C.; kar imam, vse lahko zaživim, Svet. (Rok.); aufschwelgen, Cig.
  24. zažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Plappern verlieren, verplappern; — 2) z. se, sich durch Schwatzen übereilen, sich verschwatzen, Cig.
  25. zažlófiti, -žlǫ̑fim, vb. pf. usta z., das Maul zustopfen: krivim pridigarjem usta z., Krelj.
  26. zažmáti, -žmím, vb. pf. = zamežati, Dict.- Mik., Trub.- Mik., jvzhŠt.
  27. zažmę́riti, -žmę̑rim, vb. pf. 1) die Augen halb zumachen, Cig.; = zamežati, Habd.- Mik.; — 2) z. kaj, etwas verschmerzen, ogr.- Cig.; — (nastalo iz: zamežeriti, Mik.).
  28. zažołtẹ́ti, -ím, vb. pf. gelb werden: zažoltel, vergilbt, Zora.
  29. zažrebljáti, -ȃm, vb. pf. mit Nägeln fest machen, vernageln, C., Lašče- Levst. (M.).
  30. zažrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. verfressen, verschwelgen; vse z. in zapiti.
  31. zažȗg, m. die Androhung, Cig.
  32. zažúganje, n. die Androhung, Cig.
  33. zažúgati, -žȗgam, vb. pf. eine Drohung äußern, drohen; z. komu s prstom; zažugal mi je, da mi bo hišo zažgal.
  34. zažváliti, -žvȃlim, vb. pf. z. konja, dem Pferde das Gebiss anlegen.
  35. zažvegláti, -ȃm, vb. pf. = na žveglo zapiskati, Cig.
  36. zažvę́nčati, -ím, vb. pf. = zazvenčati, einen Klang von sich geben, Cig.
  37. zažvenkáti, -ȃm, vb. pf. erklingen, Cig.
  38. zažvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. zu klirren, zu klingeln anfangen; erklirren.
  39. zažvenkljáti, -ȃm, vb. pf. erklingeln, schellen, Cig.
  40. zažvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. einen Klang geben, erklingen, Cig.; (o meču), Dalm.
  41. zažvepláti, -ȃm, vb. pf. z. čebele, die Bienen mit Schwefel tödten, Lašče- Levst. (Rok.).
  42. zažvı̑žg, m. der Pfiff, Cig.
  43. zažvížgati, -am, vb. pf. mit dem Munde zu pfeifen anfangen; ein Pfeifen, einen Pfiff hören lassen; z. znano melodijo; z. komu na prste; psu z., dem Hunde pfeifen; — aufzischen, Cig.
  44. zažvížgniti, -žvı̑žgnem, vb. pf. einen Pfiff hören lassen, Levst. (Zb. sp.).
  45. zažvížniti, -žvı̑žnem, vb. pf. einen Pfiff thun, Jarn.
  46. zažvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. zu zwitschern anfangen; aufzwitschern.
  47. amortizácija, f. razveljavljenje (dolžnega pisma), razdolžba, die Amortisation.
  48. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
  49. ārza, f. povzdig v verzni stopi, die Arsis, nk.
  50. babúza, f. = babura 1), Cig., Levst. (Zb. sp.).
  51. bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.
  52. bȃlzamar, -rja, m. der Balsamkrämer, Cig.
  53. bȃlzamov, adj. balsamisch, Balsam-, Cig.
  54. balzamovína, f. das Balsamholz, Jan.
  55. bȃza, ** f. = počasnež, Čemšenik; — prim. bezati.
  56. bazālt, m. der Basalt ( min.).
  57. bazān, m., Cig., pogl. fazan.
  58. bazār, -ra, m. senjmišče, prodajališče, der Bazar, Jan., nk.
  59. berzamı̑n, m. neka trta = brzamin, merzamin, Vrtov. (Vin.).
  60. bə̀za, f. = bezeg, Tolm.- Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.- C.
  61. bəzáč, m. der Kohlenspieß der Schmiede, Cig.
  62. bəzȃłnik, m. der Pfeifenräumer, Cig.
  63. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
  64. bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.
  65. 1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
  66. 2. bezati, -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Bolc- C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.
  67. bizārən, -rna, adj. čuden, bizarr, Cig. (T.).
  68. bízast, adj. mit den "bize" bekleidet, bizasti narod, C.
  69. bogopozábən, -bna, adj. gottvergessen, Cig.
  70. bogopozábnost, f. die Gottvergessenheit, Cig.
  71. bogozaničeváłən, -łna, adj. gotteslästerlich, Cig.
  72. bogozárnost, f. göttlicher Glanz, Levst. (Zb. sp.).
  73. bȏłzati, -am, vb. impf. lecken, C., Št.; — (iz "obolzniti" napačno narejena imperfektivna oblika, C.).
  74. bołzȃva, f. = korenje, repa kot živinska hrana, SlGradec- C.
  75. brẹ́za, f. 1) die Birke (betula); — 2) brẹ̑za, Name einer weißgestreiften Kuh oder Ziege, Cig., M., C., Tolm.- Erj. (Torb.), Cv.
  76. brezapnę̑n, adj. ohne Kalk: b. zid, V.-Cig.
  77. brẹ́zast, adj. der Birke ähnlich: brezasto oko = belo oko, Dol.; brezasto gledati = pisano gledati, scheel blicken, Cig.; — gestreift (o govedi in kozah).
  78. brezzakǫ̑nəc, -nca, m. der Ehelose, Mur.
  79. brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.
  80. brezzakǫ́nski, adj. ehelos, Guts., Mur., Cig., Jan.
  81. brezzákonstvọ, n. 1) = brezzakonje, Mur.; — 2) brezzakǫ̑nstvọ, die Ehelosigkeit, Mur., Cig., Jan.
  82. brezzaslúžən, -žna, adj. verdienstlos, Jan.
  83. brezzaščítən, -tna, adj. wehrlos, Cig. (T.).
  84. brezzavẹ́sten, -tna, adj. bewußtlos, Jan., nk.
  85. brezzavẹ́tən, -tna, adj. schutzlos, Jan.
  86. brīnza, f. der Brinsenkäse, Cig.; (po češ.).
  87. brtǫ́zast, adj. voll Vertiefungen: brtozasta pot, C.
  88. brzamı̑n, m. = berzamin, ( it. marzemino), Štrek.
  89. buráza, f., Cig., Tuš. (B.); pogl. boraga.
  90. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
  91. buzakljȗnski, adj. (lepše rečeno, nam. buzaronski), Jan., Preš.
  92. buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).
  93. buzarǫ̑nski, adj. sakrisch: b. bič! Luderpeitsche! Zora.
  94. centralizācija, f. v političnem pomenu: podreditev vseh oblasti v državi pod središčno oblast, die Centralisation, Cig. (T.), nk.
  95. cijáza, f. ein langsames Weib, (cjaza) Ravn.- M.
  96. civilizácija, f. die Civilisation; — prim. olika.
  97. 1. cíza, f. 1) die Zitze, Kr.- Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).
  98. 2. cíza, f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.- M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.
  99. cízara, f. die Kichererbse (cicer arietinum), M., DZ.
  100. cízarka, f. die Kohlmeise (parus major), BlKr.

   3.506 3.606 3.706 3.806 3.906 4.006 4.106 4.206 4.306 4.406  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA