za (4.001-4.100)

4001. zažę̑jati se, -am se, vb. pf. vor Durst verkümmern, verdursten, Jan., C.
4002. zažȇlək, -lka, m. der Wunsch, Jan.
4003. zaželẹ́ti, -ím, vb. pf. von einem Verlangen angewandelt werden, Lust bekommen: z. česa; zaželel sem močno te jedi, Cig.; z. jesti, Appetit bekommen, Cig.; — zaželi se mi česa, mich wandelt die Lust, das Verlangen nach einer Sache an, Cig.; svinjine se mi je zaželelo, Met.; — zaželjen, ersehnt (po zgledu glagolov 4. vrste).
4004. zaželẹ́vati, -am, vb. impf. ad zaželeti, Jan.
4005. zaželjénje, n. die Anwandlung eines Verlangens, Cig.; — prim. zaželeti (zaželjen).
4006. zažę̑łka, f. das Insect, Ravn.- Cig., Jan., C.; — pogl. žuželka.
4007. zaženílọ, n. was der Bräutigam der Braut zubringt, die Gegenaussteuer, die Widerlage.
4008. zaženı̑təv, -tve, f. = zaženilo, M.
4009. zažéniti, -žę́nim, vb. pf. als Widerlage, als Gegenaussteuer geben (von Seite des Bräutigams); kmetijo nevesti z.
4010. zažerẹ́ti, -ím, vb. pf. einen brennenden Schmerz verursachen, Cig.; — einen brennend herben Geschmack empfinden lassen, C.; — prim. zažareti 2).
4011. zažę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. 1) pressend eindrücken, einschneiden; motvoz je zažel drevesno skorjo; ženske so zažete, ako so jako pritisnjene črez pas, žužki so zažeti, Levst. (M.); — 2) zažet, stark zusammengepresst, Levst. (M.); zusammengedrückt, M.; compact, C.; zažeto grozdje, dichtbeerige Trauben, Z.; — untersetzt, von starkem Körperbau: z. človek, C.
4012. zažę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel zu weit schneiden, Z.; — 2) mit der Sichel zu schneiden anfangen: gospodar na vsakem oglu njive zažanje za jeden snop, kajk.- Valj. (Vest.).
4013. zažgalína, f. = opeklina, die Brandwunde, C.
4014. zažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anzünden; hišo komu z.; pipo (lulo) si z.; — z., losbrennen, abbrennen: top z.; — z. se, sich entzünden; — 2) durch Brennen verbrauchen, verbrennen; vsa drva smo že zažgali; — 3) z. se, sich verbrennen: zažgal sem se, ich habe mich durch das Feuer verletzt, Mur.
4015. zažìg, -žíga, m. die Anzündung, Cig.; — die Brandstiftung, Cig., Jan., C., nk.; — das Abfeuern (eines Geschützes), Šol.
4016. zažı̑ga, f. das Zündloch, V.-Cig.
4017. zažigáč, m. der Anzünder, der Zünder, Cig., Jan.; der Brandstifter, Cig.
4018. zažigáłce, n. der Pfeifenzünder, Cig.
4019. zažigáłən, -łna, adj. zum Anzünden dienend, Cig., nk.; zažigȃłni prot, die Zündruthe, V.-Cig.; zažigalna oblica, die Brandkugel, Cig.; zažigalno steklo, das Brennglas, Cig. (T.).
4020. zažigȃłnica, f. die Lunte, Jan.
4021. zažigȃłnik, m. die Zündruthe, Cig.
4022. zažigálọ, n. das Brandzeug, Cig.; — der Pfeifenzünder, Cig.
4023. zažíganje, n. 1) das Anzünden; — das Brandstiften; — das Losbrennen; — 2) das Verbrennen.
4024. zažígati, -am, vb. impf. ad zažgati; anzünden; pipo z.; plavž z., den Ofen anlassen, Cig.; — Brand stiften; — losbrennen: topove z.; — z. se, sich entzünden, Cig.
4025. zažigȃvəc, -vca, m. der Anzünder; — der Brandstifter.
4026. zažı̑rati, -am, vb. impf. ad zažreti; verschwelgen, Cig.
4027. zaživẹ́ti, -ím, vb. pf. zu leben anfangen, Zora; aufleben, Cig. (T.); na kakem potu je zaživela rastlina, Zv.; — zavest mu je zaživela, Let.
4028. zaživíti, -ím, vb. pf. = potrošiti; verzehren, verbrauchen, C.; kar imam, vse lahko zaživim, Svet. (Rok.); aufschwelgen, Cig.
4029. zažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Plappern verlieren, verplappern; — 2) z. se, sich durch Schwatzen übereilen, sich verschwatzen, Cig.
4030. zažlófiti, -žlǫ̑fim, vb. pf. usta z., das Maul zustopfen: krivim pridigarjem usta z., Krelj.
4031. zažmáti, -žmím, vb. pf. = zamežati, Dict.- Mik., Trub.- Mik., jvzhŠt.
4032. zažmę́riti, -žmę̑rim, vb. pf. 1) die Augen halb zumachen, Cig.; = zamežati, Habd.- Mik.; — 2) z. kaj, etwas verschmerzen, ogr.- Cig.; — (nastalo iz: zamežeriti, Mik.).
4033. zažołtẹ́ti, -ím, vb. pf. gelb werden: zažoltel, vergilbt, Zora.
4034. zažrebljáti, -ȃm, vb. pf. mit Nägeln fest machen, vernageln, C., Lašče- Levst. (M.).
4035. zažrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. verfressen, verschwelgen; vse z. in zapiti.
4036. zažȗg, m. die Androhung, Cig.
4037. zažúganje, n. die Androhung, Cig.
4038. zažúgati, -žȗgam, vb. pf. eine Drohung äußern, drohen; z. komu s prstom; zažugal mi je, da mi bo hišo zažgal.
4039. zažváliti, -žvȃlim, vb. pf. z. konja, dem Pferde das Gebiss anlegen.
4040. zažvegláti, -ȃm, vb. pf. = na žveglo zapiskati, Cig.
4041. zažvę́nčati, -ím, vb. pf. = zazvenčati, einen Klang von sich geben, Cig.
4042. zažvenkáti, -ȃm, vb. pf. erklingen, Cig.
4043. zažvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. zu klirren, zu klingeln anfangen; erklirren.
4044. zažvenkljáti, -ȃm, vb. pf. erklingeln, schellen, Cig.
4045. zažvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. einen Klang geben, erklingen, Cig.; (o meču), Dalm.
4046. zažvepláti, -ȃm, vb. pf. z. čebele, die Bienen mit Schwefel tödten, Lašče- Levst. (Rok.).
4047. zažvı̑žg, m. der Pfiff, Cig.
4048. zažvížgati, -am, vb. pf. mit dem Munde zu pfeifen anfangen; ein Pfeifen, einen Pfiff hören lassen; z. znano melodijo; z. komu na prste; psu z., dem Hunde pfeifen; — aufzischen, Cig.
4049. zažvížgniti, -žvı̑žgnem, vb. pf. einen Pfiff hören lassen, Levst. (Zb. sp.).
4050. zažvížniti, -žvı̑žnem, vb. pf. einen Pfiff thun, Jarn.
4051. zažvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. zu zwitschern anfangen; aufzwitschern.
4052. amortizácija, f. razveljavljenje (dolžnega pisma), razdolžba, die Amortisation.
4053. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
4054. ārza, f. povzdig v verzni stopi, die Arsis, nk.
4055. babúza, f. = babura 1), Cig., Levst. (Zb. sp.).
4056. bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.
4057. bȃlzamar, -rja, m. der Balsamkrämer, Cig.
4058. bȃlzamov, adj. balsamisch, Balsam-, Cig.
4059. balzamovína, f. das Balsamholz, Jan.
4060. bȃza, ** f. = počasnež, Čemšenik; — prim. bezati.
4061. bazālt, m. der Basalt ( min.).
4062. bazān, m., Cig., pogl. fazan.
4063. bazār, -ra, m. senjmišče, prodajališče, der Bazar, Jan., nk.
4064. berzamı̑n, m. neka trta = brzamin, merzamin, Vrtov. (Vin.).
4065. bə̀za, f. = bezeg, Tolm.- Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.- C.
4066. bəzáč, m. der Kohlenspieß der Schmiede, Cig.
4067. bəzȃłnik, m. der Pfeifenräumer, Cig.
4068. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
4069. bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.
4070. 1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
4071. 2. bezati, -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Bolc- C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.
4072. bizārən, -rna, adj. čuden, bizarr, Cig. (T.).
4073. bízast, adj. mit den "bize" bekleidet, bizasti narod, C.
4074. bogopozábən, -bna, adj. gottvergessen, Cig.
4075. bogopozábnost, f. die Gottvergessenheit, Cig.
4076. bogozaničeváłən, -łna, adj. gotteslästerlich, Cig.
4077. bogozárnost, f. göttlicher Glanz, Levst. (Zb. sp.).
4078. bȏłzati, -am, vb. impf. lecken, C., Št.; — (iz "obolzniti" napačno narejena imperfektivna oblika, C.).
4079. bołzȃva, f. = korenje, repa kot živinska hrana, SlGradec- C.
4080. brẹ́za, f. 1) die Birke (betula); — 2) brẹ̑za, Name einer weißgestreiften Kuh oder Ziege, Cig., M., C., Tolm.- Erj. (Torb.), Cv.
4081. brezapnę̑n, adj. ohne Kalk: b. zid, V.-Cig.
4082. brẹ́zast, adj. der Birke ähnlich: brezasto oko = belo oko, Dol.; brezasto gledati = pisano gledati, scheel blicken, Cig.; — gestreift (o govedi in kozah).
4083. brezzakǫ̑nəc, -nca, m. der Ehelose, Mur.
4084. brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.
4085. brezzakǫ́nski, adj. ehelos, Guts., Mur., Cig., Jan.
4086. brezzákonstvọ, n. 1) = brezzakonje, Mur.; — 2) brezzakǫ̑nstvọ, die Ehelosigkeit, Mur., Cig., Jan.
4087. brezzaslúžən, -žna, adj. verdienstlos, Jan.
4088. brezzaščítən, -tna, adj. wehrlos, Cig. (T.).
4089. brezzavẹ́sten, -tna, adj. bewußtlos, Jan., nk.
4090. brezzavẹ́tən, -tna, adj. schutzlos, Jan.
4091. brīnza, f. der Brinsenkäse, Cig.; (po češ.).
4092. brtǫ́zast, adj. voll Vertiefungen: brtozasta pot, C.
4093. brzamı̑n, m. = berzamin, ( it. marzemino), Štrek.
4094. buráza, f., Cig., Tuš. (B.); pogl. boraga.
4095. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
4096. buzakljȗnski, adj. (lepše rečeno, nam. buzaronski), Jan., Preš.
4097. buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).
4098. buzarǫ̑nski, adj. sakrisch: b. bič! Luderpeitsche! Zora.
4099. centralizācija, f. v političnem pomenu: podreditev vseh oblasti v državi pod središčno oblast, die Centralisation, Cig. (T.), nk.
4100. cijáza, f. ein langsames Weib, (cjaza) Ravn.- M.

   3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani