Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (2.501-2.600)


  1. zaprosíłən, -łna, adj. Ersuch-: zaprosı̑łnọ pismo, DZ.
  2. zaprosílọ, n. das Ersuchen, DZ.
  3. zaprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) eine Bitte thun, ersuchen, ansuchen: z. koga česa (za kaj), einen um etwas bittlich angehen; z. koga daru, jemanden anbetteln, Cig.; — 2) z. kaj, sich etwas erbitten, bestellen: dvajset jaselc je zaprošenih, jvzhŠt.
  4. zaprostíčiti, -ı̑čim, vb. pf. verlatten, Ravn.- Cig.; — prim. prostica.
  5. zapróšnja, f. das Ersuchen, Cig., DZ.; die Requisition, Cig.
  6. zaprpolẹ́ti, -ím, vb. pf. auflodern, Cig.
  7. zaprsteníti, -ím, vb. pf. zur Ehe versprechen, C.
  8. zapŕstiti, -pȓstim, vb. pf. z. nogavice, die Strumpfspitzen unterstricken, Jan., Z.
  9. zapršẹ́ti, -ím, vb. pf. = začeti pršeti; ( pren.) zapršelo je po meni, es durchrieselte, durchschauderte mich, Bes.
  10. zapŕtək, -tka, m. ein verdorbenes, unfruchtbares Ei, das Windei, Dict., Cig., Jan., (zaprtə̀k) Lašče- Erj. (Torb.), Gor., Cv.; poslana jajca so bili zaprtki, in izvalilo se ni niti eno pišče, Nov.; tudi: zapȓtək, Valj. (Rad).
  11. zaprtı̑ja, f. = zaprtje, die Eingeschlossenheit, die Absperrung, Cig.; die Contumaz; živinska z., DZ.; okuženo vas v zaprtijo dejati, Nov.; — die Umschließung einer Stadt, M.; die Blockade auf dem Meere, Cig.
  12. 1. zaprtíti, -ím, vb. pf., Cig., Jan., pogl. zapretiti.
  13. 2. zapŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = pomoči komu ( n. pr. da kam zleze), BlKr.- Let.
  14. zapŕtje, n. 1) die Verschließung: z. vrat, Cig.; — 2) die Clausur, Cig., Jan.; — die Verhaftung, Cig., Jan.; z. odobriti, DZ.; — die Haft, der Arrest, Cig., Jan.; — die Sperre, Cig., Jan.; die Blockade, Jan.; — 3) der Leibzwang, Cig., Jan.; — 4) na zaprtje kupiti, ohne offene Frist oder Bedenkzeit kaufen, Svet. (Rok.).
  15. zapȓtka, f. das Einschlusszeichen, ogr.- C.
  16. zapȓtnik, m. 1) = jetnik, der Arrestant, Jan. (H.); — 2) der Stubenhocker, Jan.; — 3) = zaprtek, ein verdorbenes, schales Ei, C.
  17. zapȓtost, f. 1) der Zustand des Versperrtseins; — 2) die Eingeschlossenheit; — 3) die Hartleibigkeit, Jan.
  18. zaprúditi, -prȗdim, vb. pf. = zapriditi, C.
  19. zapȓva, adv. anfänglich, zuerst, ogr.- C., Raič (Slov.).
  20. zapsíkati, -kam, -čem, vb. pf. einen Zischlaut hören lassen, Cig.
  21. zapsováti, -psȗjem, vb. pf. verunglimpfen, Cig.; beschimpfen, C.
  22. zapstǫ́nj, adv., Mur., Cig., pogl. zabstonj, zastonj.
  23. zapúhati, -am, vb. pf. 1) zu blasen anfangen, Jan. (H.); — 2) mit Tabakrauch erfüllen: (velikani) zapuhajo z dimom (iz pip) vse Gorjance, LjZv.
  24. zapúhniti, -pȗhnem, vb. pf. anschwellen machen ( z. B. ein hölzernes Gefäß im Wasser, damit es die Flüssigkeit halte), Cig., BlKr.- M.; — z. se = napeti se (o leseni posodi), BlKr.- M.
  25. zapuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. zu duften anfangen, entduften, Cig.
  26. zapȗljək, -ljka, m., nam. zapljivek, zapljuvek, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  27. zapȗstək, -stka, m. 1) etwas Verlassenes, z. B. ein verlassenes Grundstück, C.; — 2) = ostalina, der Nachlass, Mur., DZ.
  28. zapustílọ, n. die Verlassenschaft, Jan. (H.).
  29. zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.
  30. zapustìv, adv. z. iti, in die weite Welt gehen, Rib.- Ravn.- Cig.; — prim. pustiv.
  31. zapȗstnica, f. die Erblasserin, Cig., Jan.
  32. zapȗstnik, m. der Erblasser, Cig., Jan., C., DZ., Levst. (Pril.).
  33. zapustnína, f. = ostalina, der Nachlass, C.
  34. zapúščanje, n. 1) das Verlassen; — 2) das Hinterlassen.
  35. zapúščati, -am, vb. impf. ad zapustiti; 1) verlassen; začeli so vinograde zapuščati; mati svoje otroke zapušča; žene zapuščajo svoje može; moči me zapuščajo; — 2) hinterlassen; roditelji otrokom dolgove zapuščajo namesto imenja.
  36. zapuščȃva, f. ein verlassenes Grundstück, C.
  37. zapuščávati, -am, vb. impf. = zapuščati, Mur.
  38. zapuščę́nčič, m. die Waise, C.
  39. zapuščę́nəc, -nca, m. der Verlassene, Mur.; ein verwaister Knabe, Cig.
  40. zapuščenína, f. eine verlassene, verödete Gegend, C., Zora.
  41. zapuščénje, n. 1) das Verlassen: die Räumung, Cig.; — 2) z. v dedino, die Vererbung, Cig.
  42. zapuščę́nka, f. die Verlassene, Mur.; ein verwaistes Mädchen, Cig.
  43. zapuščénost, f. die Verlassenheit.
  44. zapuščeváti, -ȗjem, vb. impf. = zapuščati, Trub.- Mik.
  45. zapuščína, f. = ostalina, der Verlass, die Verlassenschaftsmasse, Cig., Jan., C., nk.; — tudi: zapȗščina.
  46. zapuščı̑nski, adj. Verlassenschafts-: zapuščinska obravnava, die Verlassenschaftsabhandlung, nk.
  47. zȃr, m. = zȃra, Cig.
  48. zȃra, f. die Endfurche des Ackers, Mik.; — die Ackerwende, C.; der Rain zwischen Äckern, Jan., M., vzhŠt.- C.; tudi pl. zare, Jan.; ( nam. zaora, Mik.).
  49. zaráčati, -am, vb. impf. = zaročati, vzhŠt.- C.
  50. zaráčiti se, -rȃči se, vb. pf. zarači se mi, es beliebt mir, es gefällt mir, Cig.
  51. zaračȗmba, f. die Verrechnung, Levst. (Pril.), DZ.
  52. zaračȗn, m. die Verrechnung, die Anrechnung, Cig.
  53. zaračúnati, -am, vb. pf. 1) verrechnen, in Rechnung bringen; — 2) z. se, sich verrechnen.
  54. zaračunávati, -am, vb. impf. = zaračunovati.
  55. zaračúniti, -ȗnim, vb. pf. = zaračunati.
  56. zaračúnjati, -am, vb. impf. ad zaračuniti.
  57. zaračunjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zaračuniti.
  58. zaračunováti, -ȗjem, vb. impf. ad zaračunati.
  59. zaràd, praep. c. gen. = zaradi, wegen; zarad njegovega govorjenja nisi niti tat niti prešušnik, Kast.
  60. zaràd, adv. = zadosta, genug, C.; — sehr viel: z. ljudi, C.; z. boba, Rez.- Baud.; — sehr: z. drago, sehr theuer, C.
  61. zarádən, -dna, adj. = zadosten (hinlänglich), C.
  62. zarȃdi, praep. c. gen. wegen, Habd.- Mik., Cig., nk.
  63. zaradováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich zu freuen anfangen, sich erfreuen, Jan. (H.).
  64. zarahi, m. pl. = zare ( prim. zara), Savinska dol.
  65. zaráhtati, -am, vb. pf. zu gackern anfangen: kure so zarahtale, Vrt.
  66. zarȃjanje, n. das Ansetzen der Frucht, Cig.
  67. 1. zarȃjati, -am, vb. impf. ad zaroditi; erzeugen, Jan.; mehkužnost skoro vse bolezni zaraja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); z. se, sich fortpflanzen, Vrtov. (Vin.); — Frucht ansetzen, Jan. (H.).
  68. 2. zarájati, -am, vb. pf. 1) zu tanzen anfangen; einen Tanz aufführen; — 2) vertanzen; z. zdravje.
  69. zarȃjt, m. = zaračun, Cig.
  70. zarájtati, -am, vb. pf. = zaračuniti.
  71. zarajtljáti, -ȃm, vb. pf. mit einem Reitel befestigen, knebeln, Cig., Št.
  72. zarajtováti, -ȗjem, vb. impf. ad zarajtati; verrechnen; — anrechnen; v hudo z., C.
  73. zaràn, adv. = zarana, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Vest.); na vse zaran, in aller Frühe, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — (zarȃn, f.: eno zaran čujejo ..., Npr.- Kres).
  74. zarȃna, adv. früh morgens, frühzeitig, Cig., Jan., C.
  75. zarȃnci, m. pl. die Zeit vor der Morgendämmerung, Ist.- Z.
  76. zarȃnək, -nka, m. der Morgen, C.
  77. zarȃnọ, adv. = zarana, Mur., Cig., vzhŠt.
  78. zarȃntati, -am, vb. pf. = z rantami zapreti ali zagraditi, Cig.
  79. zarȃst, f. die Verwachsung, Mur., Cig.; — die verwachsene Stelle ( z. B. an einem Baume), Cig.; — die Narbe, Šol.
  80. zarástati, -am, vb. impf. = zaraščati, nk.
  81. zarȃstək, -stka, m. die Verwachsung, C.; die Narbe, Cig., Zora.
  82. zarásti, -rástem, vb. pf. 1) durch Wachsen bedeckt, ausgeglichen werden: zarastel, verwachsen: zaras(t)el pot, ein verwachsener Weg, C.; po zaraslih potih, Dalm.; sredi zarastlega parka, LjZv.; — 2) wachsend bedecken: trava je pot zarasla; — z. se, durch Wachsen bedeckt werden, verwachsen; steza se je s travo zarasla; vinograd se je z zeljo, s plevelom zarasel; pustiti njivo, da se zaraste, den Acker verwachsen lassen, Cig.; — z. se, vernarben, zuheilen; rana se je zarasla.
  83. zarastíca, f. die Narbe ( zool.), Cig. (T.).
  84. zarastlína, f. = zarastek, Cig.
  85. zaráščati, -am, vb. impf. ad zarasti.
  86. zaraščȃva, f. das Gestrüpp, Vrtov. (Vin.).
  87. zarȃščen, adj. ( part.) = zarastel, bewachsen: s travo z.; z. človek, ein bebarteter Mensch; — prim. zarasti.
  88. zarȃšpati, -am, vb. pf. 1) z. obroč, das Ende des Reifes zuschneiden, C.; — 2) dreto z., die Borste in den Draht eindrehen, Jan., C.; — prim. rajšpa.
  89. zaravnáti, -ȃm, vb. pf. zugleichen, Cig.; jamo z., M.
  90. zaráziti, -rȃzim, vb. pf. verletzen, verwunden, C.
  91. zarázovati, -ujem, vb. impf. verletzen, verwunden: s svojimi jeziki zarazujejo ("zarázuju"), kajk.- Valj. (Rad).
  92. zardečẹ́ti, -ím, vb. pf. = zardeti, Dict.
  93. zardečíti se, -ím se, vb. pf. = zardeti, (zarud-) Cig.
  94. zardẹ́lost, f. die Schamröthe, Jan. (H.).
  95. zardẹ̑nje, n. das Erröthen, (zarud-) Cig.
  96. zardẹ́ti, -ím, vb. pf. roth werden, erröthen, Cig., Dalm.; ( nav. zarudeti: zarudel je, Cig.; rane zarudijo, Kast.- C.; ajda je zarudela, C.; tudi: z. se, Jurč., LjZv.).
  97. zardẹ́vati, -am, vb. impf. ad zardeti, (zarud-) Jan., Zora.
  98. zarę́brn, adj. hinter den Rippen befindlich, Z.; zarebrna pečenka, der Jungferbraten, Z.
  99. zarę́brnica, f. = meso za rebrom ob hrbtišču, die Carbonade (kremenatljec): speci mi kos zarebrnice! Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — der Jungferbraten, C., Z.
  100. zaréči, -réčem, vb. pf. 1) versagen, abschlagen: vse so mu zarekli, česar je prosil, Mur.; — 2) = zagovoriti: zarečen, verzaubert, Bes.; — 3) z. se, betheuern, Cig., M.; geloben, Mur., Cig., C.; saj nisem se zarekel, da bom molčal, Z.; zarekel se je, da ne bo več igral, Cig.; moraš se zareči, da ne boš pravila drugim, LjZv.; — z se česa, etwas abschwören, C.; — 4) z. se, fehlreden, sich verreden: zarekel sem se, Cig.; nav. zareklo se mi je, ich habe mich verredet, versprochen.

   2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA