Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

za (2.006-2.105)

  1. zaǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. pf. = zožiti, verengen, Cig. (T.).
  2. zapáčiti se, -im se, vb. pf. eine Grimasse schneiden: z. se grdo, LjZv.
  3. zapàd, -páda, m. 1) der Untergang (der Himmelskörper), Jan., nk.; — der Westen, Jan., nk.; (po drugih slov. jez.); — 2) der Verfall ( z. B. eines Wechsels), Cig., C.; — (= Verlust), C.; z. zavarščine, der Cautionsverfall, Cig.; — 3) das Fallthürlein in den Schlössern, Cig.
  4. zapádati, -pȃdam, vb. impf. ad zapasti; 1) zufallen: pokrov, kljuka zapada, Cig.; — 2) verfallen, M.
  5. zapȃdəc, -dca, m. 1) der Einfallhaken ( z. B. in Uhren), V.-Cig.; — 2) kar kdo zapade, die Strafe, Dict.
  6. zapȃdək, -dka, m. 1) das Contingent, Cig. (T.), DZ.; — 2) die Strafe, C.
  7. zapádən, -dna, adj. 1) = zahoden, westlich, Jan., nk.; ( prim. zapad 1)); — 2) Zug-: zapȃdni most, die Zugbrücke, Pot.- Cig.; zapadna mreža, das Zugnetz, V.-Cig.; — 3) Verfalls-: zapadni rok, die Fallfrist, Cig., Jan., DZ., nk.; — 4) z. sneg, t. j. sneg, ki obleži, Kr.
  8. zapádenəc, -nca, m. = gost, droban, suh sneg, ki ne izgine tako hitro, jvzhŠt.
  9. zapadíšče, n. = zahodišče, der Abendpunkt, Cig. (T.).
  10. zapȃdka, f. 1) der Vogelschlag, (damit Vögel zu fangen), Cig., Jan., M.; — 2) der Fallhaken in einem Schloss, Dol.; — 3) žena je na zapadki (= blizu poroda), Dol.
  11. zapadlína, f. = zapadlo blago, das Verfallsgut, Cig.
  12. zapadljìv, -íva, adj. kar lahko zapade, confiscabel, Cig.
  13. zapádlost, f. das Verfallensein, die Verfallenheit, Cig.
  14. zapȃdnica, f. 1) der Thorriegel, Guts.; — 2) die Falle, Cig.
  15. zapȃdnik, m. 1) = zahodni veter, Zora; — 2) der Klinkenhaken, in welchen das Ende der Klinke fällt, Cig.; — 3) die Luftklappe vor der Öffnung des Blasebalges, die Sperrklappe, Cig.; — 4) ein größerer, auf dem Geleise eines Gebirgsweges liegender Stein, Dol.; — 5) = zapaden sneg, Dol.
  16. zapádniti, -pȃdnem, vb. pf. = zapasti, C.
  17. zapadnják, m. 1) = zahodni veter, Cig. (T.); — 2) der Westeuropäer, C.; der Anhänger westeuropäischer Anschauungen, SlN.
  18. zapadnjȃštvọ, n. westeuropäische Anschauungen, SlN.
  19. zapàh, -páha, m. der Riegel, Cig., Jan., M., DZ., Št., nk.; z. zariniti, zuriegeln, Cig.; zapahi odletijo, Preš.
  20. zapȃha, f. der hölzerne Thürriegel, M.
  21. 1. zapáhniti, -pȃhnem, vb. pf. zu fachen oder zu blasen anfangen, Habd.- Mik.
  22. 2. zapáhniti, -nem, vb. pf. = zapehniti.
  23. zapáhnjenje, n. 1) die Vollstopfung; — 2) die Verriegelung, Cig.
  24. zapȃjanje, n. das Berauschen, Mur.
  25. zapȃjati, -am, vb. impf. ad zapojiti; berauschen, Mur.; z. se, sich betrinken, C.
  26. zapȃłčnik, m. der Zeigefinger, C.
  27. zapȃłčnjak, m. = zapalčnik, Cig.
  28. zapálən, -lna, adj. Zünd-: Cig.; zapȃlna tvarina, der Zündstoff, Cig. (T.); zapalno steklo, das Brennglas, Cig. (T.).
  29. zapalíšče, n. der Verbrennungspunkt, h. t.- Cig. (T.).
  30. 1. zapáliti, -im, vb. pf. = zažgati, versengen, verbrennen; obleko, lase si z.; — brennen machen, anzünden; hišo komu z.; pipo si z.; — losbrennen, Jan.; z. top, Cig.; z. se, Feuer fangen, sich entzünden, Cig.; — stark einheizen, Mur.
  31. 2. zapalíti, -ím, vb. pf. mit Schlamm überziehen: voda je travnike zapalila, Cig., C.
  32. zapáljati, -am, vb. impf. ad 1. zapaliti, M.
  33. zapaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. zapaliti, Jan.
  34. zapaljìv, -íva, adj. entzündbar, Jan. (H.).
  35. zapámetiti, -im, vb. pf. dem Gedächtnisse einprägen, im Gedächtnisse bewahren, Mur., Jan., jvzhŠt., C.; z. si, sich merken, Z.
  36. zapámetovati, -ujem, vb. impf. aufmerken, C.
  37. zapámtiti, -im, vb. pf. = zapametiti: z. si kaj, Jan., Cig. (T.); — hs.
  38. zapȃr, m. das Verkochwasser für Fässer, C.
  39. zapȃra, f. 1) die Verbrühung, Cig.; — 2) das Verkochwasser für Fässer, C.; — 3) schwüle Luft, Kr.- Valj. (Rad).
  40. zapȃrica, f. 1) neka bolezen na parkljih pri goveji živini, Notr.; — 2) = soparica, C.; — jed se (v zaprti posodi) v zaparici (im Dunst) meči, Vod. (Izb. sp.).
  41. zapȃričav, adj. = zaparičen, Notr.
  42. zapȃričən, -čna, adj. za zaparico bolan: zaparična krava, Notr.
  43. zapáriti, -pȃrim, vb. pf. 1) ausbrühen, Cig.; sod z., Cig., M.; — mleko z., da se usiri, C.; — zaparjen, schamroth, Cig.; — 2) = s prevročim kropom popariti, verbrühen, Vod. (Izb. sp.).
  44. zapárjati, -am, vb. impf. ad zapariti; ausbrühen, sode z., Cig.
  45. zapásati, -pȃšem, vb. pf. mit einem Streifen versehen: brodovi nad vodo rdeče zapasani (mit einem rothen Streif bezeichnet), LjZv.
  46. zapásti, -pádem, vb. pf. 1) hinter etwas fallen: z. za zid, Cig.; = zaiti, untergehen, Z.; — einfallen, einschnappen, einspringen, V.-Cig.; kljuka je zapadla, Cig.; pokrov je zapadel, der Deckel ist zugefallen, Cig.; — 2) fallen (vom Schnee); sneg je zapadel štiri črevlje na debelo, es ist ein 4 F. tiefer Schnee gefallen, Levst. (Zb. sp.); — z. kaj, koga, verschneien, zuschneien; sneg je vse zapadel; V cvetju jo (rožo) zapadejo snegovi, Preš.; — 3) verfallen, Cig., Jan.; moja zastava je zapadla, moje blago je zapadlo, Cig.; državni denarnici z., dem Fiscus verfallen, Cig.; zapadel, verfallen: zapadla varščina, zapadlo blago, Cig.; — z. kazni, in Strafe verfallen, Cig.; — 4) straffällig werden, Svet. (Rok.); — verwirken; z. glavo, Dict., Cig.; život z., Krelj; svojo dušo s smrtnim grehom z., C.; z. pravdo, Trub.; vse svoje bodo zapadli, Vod. (Nov.); gorskemu gospodu tri marke z., Rec.; srebrnike pri stavi z., Zora; — ein Übel als eine Strafe auf sich laden, verschulden, verdienen; z. peklenski ogenj, sodbo, Krelj; nesem zapadel ništer (nič), Krelj.
  47. zapásti, -pásem, vb. pf. 1) erspähen, gewahr werden, Jan.; — 2) verweiden (= auf der Weide verlieren): ovco z., Cig.; z. konja, vzhŠt.- Valj. (Vest.); — srečo z. (verscherzen), Cig.; — 3) beim Füttern (Weiden) verderben, überfüttern, verfüttern, Cig., Jan.; zapasena zalega, die Faulbrut (der Bienen), Cig.; — zapasen, mit überfülltem Magen, Vrtov. (Km. k.); — ta jed človeka hitro zapase, diese Speise ist geil (človek ne more od nje mnogo jesti), Kras- Erj. (Torb.); — z. se, durch zu viel Speise oder eine schlechte Speise sich den Magen verderben, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); z. se z jabolki, Cig.; — 4) z. se, sich vermehren (von Thieren): pred nekaj leti v naši vodi uže ni bilo rakov, a zdaj so se spet zapasli, Notr.
  48. zapȃzba, f. die Wahrnehmung, Jan.
  49. zapȃzək, -zka, m. die Wahrnehmung, C., Z.
  50. zapázən, -zna, adj. bemerkbar: vpliv je malo zapazen, Let.
  51. zapazı̑təv, -tve, f. die Wahrnehmung, C.
  52. zapáziti, -pȃzim, vb. pf. bemerken, wahrnehmen, gewahr werden, Mur., Cig., Jan., nk.
  53. zapazljìv, -íva, adj. = zapazen, Jan.
  54. zapazováti, -ȗjem, vb. impf. ad zapaziti, Cig., Jan., nk.; pogl. 2. zapaževati.
  55. zapȃž, m. die Verschalung, die Bretterwand, Cig.
  56. zapážati, -am, vb. impf. ad zapaziti, nk.
  57. 1. zapaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zapažiti.
  58. 2. zapaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zapaziti, Z., DSv.
  59. zapážiti, -pȃžim, vb. pf. verschalen, mit Brettern verschlagen; — verstopfen, Cig., M.; = zatlačiti, n. pr. s slamo, Kr.
  60. zapȃžnik, m. der Sparren, der von der Ecke ( z. B. eines Walmdaches) nach oben geht, der Lehnsparren, V.-Cig.
  61. zápeč, f. = zapeček, der Ofenwinkel, Cig., C., Polj.
  62. zapečáčenje, n. = zapečatba, Jan. (H.).
  63. zapečȃtba, f. die Versiegelung, die Obsignation, Cig.
  64. zapečátiti, -ȃtim, vb. pf. versiegeln; pismo z.; zapečačen, versiegelt, C., ogr.- Valj. (Rad); unter Siegel legen, Siegel anlegen; z. omare, sobo.
  65. zapę̑čək, -čka, m. der Raum zwischen Wand und Ofen (gewöhnlich mit einem Sitz), der Ofenwinkel; v zapeček sesti; stari mož kobaca na klop in še eno stopnjo više v zapeček, Jurč.; — tudi zápečək, Dol.; zapečə̀k, -čkà, Gor.
  66. zapečénje, n. die Hartleibigkeit, Cig., C.
  67. zapečénost, f. die Hartleibigkeit, Jan.
  68. zapéči, -péčem, vb. pf. 1) hineinbacken; — 2) ausbacken, hart backen; dobro zapečeno, gut ausgebacken; kup dobro zapečenih regelj, Erj. (Izb. sp.); — 3) hartleibig machen: ta jed me vselej zapeče (verstopft mich), Kras, Ip.- Erj. (Torb.); živali se zapeče (wird hartleibig), Št.; zapečen biti, hartleibig sein, keine Öffnung haben, Cig., Jan.; ( pos. o živali): žival je zapečena, Kras, Ip., Lašče- Erj. (Torb.); zapečeno blato, harte Excremente, Lašče- Levst. (M.); — 4) beim Backen, Braten verderben, verbacken, verbraten, Mur., Cig., Jan.; — 5) einen brennenden Schmerz verursachen; ( fig.) to ga je v srce zapeklo, das that ihm in der Seele weh, Mur.; besede moje so jih zapekle, LjZv.; ta strogost ga je zapekla in razžalila, LjZv.; — 6) z. v lica = zardeti, roth werden, Cig., Jan.; V lice zapekla sem, Vod. (Pes.); kako je v lice zapekla! Erj. (Izb. sp.).
  69. zapę̑čje, n. = zapeček, Z.
  70. zapę̑čka, f. = zapeček, vzhŠt.- C.
  71. zapę̑čkar, -rja, m. der Ofenhocker, Let.; — der Spießbürger, C.
  72. zápečnica, f. = zapeček, C.
  73. zápečnik, m. 1) der Ofenhocker, der Bärenhäuter, Jan.; — 2) = zapeček, C.
  74. zapečnják, m. 1) der Ofenhocker, Cig., Jan.; — der Spießbürger, Jan.; — 2) = zapeček, C.
  75. zapeh, m., C., pogl. zapah.
  76. zapəhȃłnik, m. = zapah, der Riegel, Gor.
  77. zapəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) zustoßen, zuriegeln: duri, vrata z., Cig., Jan., M., C.; — 2) verstopfen, voll stopfen, Cig., Jan.; z. si želodec, C., Z.; z. svinje z mastno krmo, da potlej malo jedo, Levst. (M.); — z. se, sich den Magen vollstopfen, Cig.; — zapehnilo se mi je, ich habe keinen Appetit mehr, Savinska dol.; — (durch Nähen) verstopfen, Jan.; rokavico z., Kor.- Cig.; nogavico z., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
  78. zapəhováti, -ȗjem, vb. impf. ad zapehniti, Cig.
  79. zapę̑ka, f. 1) das Verbrennen (beim Backen), C.; — 2) die Verstopfung (des Leibes), Cig., Jan.
  80. zapẹ́kanje, n. die Hartleibigkeit, Cig.
  81. zapekáriti, -ȃrim, vb. pf. mit der Bäckerei verthun, Cig.
  82. 1. zapẹ́kati, -pẹ̑kam, vb. impf. ad zapeči; 1) hineinbacken: srebrne novce z. v pogače, Let.; — 2) hartleibig machen, verstopfen, Kras, Ip.- Erj. (Torb.); zapekajo nekatere jedi život, Cig.; zapeka se mu, er ist hartleibig, Cig.; tudi: zapeka se po njem, zapeka se mu po črevih, Cig.
  83. 2. zapəkáti, -ȃm, vb. pf. zapekan moj cilj! zapekano! tako govori pri igri tisti, ki se oddali kam od svojega mesta, pa se s tem zavaruje, da to nima potem nobenih nasledkov za-nj, Ljub.; (menda nam. zapikán, Levst. [Rok.]; prim. "zapik" in srb. "pik!" ki se nekako enako rabi pri neki otročji igri); — z. kaj, etwas vermachen, verstopfen, verwahren, Dol.; ( nav. zapkati).
  84. zapeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. zu galoppieren anfangen, Z.
  85. zapektáti, -ȃm, vb. pf. = zapeketati: Do Save konjče zapektal, Npes.-K.
  86. zapeljȃnje, n. die Verleitung, die Verführung.
  87. zapéljati, -pę́ljem, -peljáti, -ȃm, vb. pf. 1) fehlfahren, fehlführen, fehlleiten; z. se, fehlgehen: daleč se zapelješ, če tako misliš, Bas.; — verführen, verleiten; z. koga v greh; z. koga, da kaj stori; — 2) hinfahren, hinführen; zapelji nas v mesto; dvakrat z. gnoja na njivo, zwei Fuhren Dünger auf den Acker führen; — zapelji otroka domov! führe, geleite das Kind nachhause!
  88. zapeljàv, -áva, adj. = zapeljiv, Jsvkr.; zapeljavi svet, zapeljava dobrota, Kast.
  89. zapeljȃva, f. die Verführung, Jan., C.
  90. zapeljávanje, n. = zapeljevanje.
  91. zapeljávati, -am, vb. impf. = zapeljevati.
  92. zapeljȃvəc, -vca, m. = zapeljivec, Mur., Kast., Rog., ogr.- Valj. (Rad).
  93. zapeljȃvski, adj. = verführerisch: z. duh, Dalm.
  94. zapeljevȃnje, n. das Verführen, das Verleiten.
  95. zapeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zapeljati; 1) fehlführen; — 2) verführen.
  96. zapeljìv, -íva, adj. verführerisch; zapeljivi pogledi; zapeljivo govoriti.
  97. zapeljı̑vəc, -vca, m. der Verführer.
  98. zapeljı̑vka, f. die Verführerin.
  99. zapeljívost, f. verführerisches Wesen.
  100. zapę̑nčar, -rja, m. der Heftelmacher, Cig.

   1.506 1.606 1.706 1.806 1.906 2.006 2.106 2.206 2.306 2.406  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA