Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (9.901-10.000)

  1. izpremẹnjevȃnje, n. das Verändern, das Verwandeln; die Veränderungen.
  2. izpremẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpremeniti, = izpremenjati.
  3. izpremẹnljìv, -íva, adj. wandelbar, veränderlich; izpremenljivo vreme; vse je izpremenljivo; — variabel ( math.), Cig. (T.).
  4. izpremẹnljívost, f. die Veränderlichkeit; die Wandelbarkeit; i. človeške sreče.
  5. izpremetanína, f. das Untereinander, C.
  6. izpremẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izprevreči; i. se, sich verwandeln: na (v) volkove se i., LjZv.; — (izpremetale so ga barve, er wechselte die Farben, Jurč.).
  7. 1. izpremı̑n, m. = izprememba, Mur., Cig., Jan., Nov.; — die Verklärung, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schillern, M.
  8. 2. izpremı̑n, m. das Verschwinden, Mur.
  9. izpremínast, adj. = izpreminjast, schillernd: izpreminasta kokoš, Lašče- Levst. (M.); izpreminasti mramor, der Muschelmarmor, Erj. (Min.).
  10. izpremínati, -am, vb. impf. = izpreminjati; — i. se, schillern, Lašče- Levst. (M.).
  11. izpreminȃvčək, -čka, m. der große Schillerfalter (apatura Iris), Erj. (Ž.).
  12. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
  13. izpremínjanje, n. die Veränderung; i. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); i. glasa, die Mutation der Stimme, Cig. (T.); i. vremena, der Wetterwechsel, Cig.; i. barv, der Farbenwechsel, Cig.; i. glasov, der Lautwechsel, die Lautveränderung ( gramm.), Cig. (T.); — das Schillern, Gor.
  14. izpremínjast, adj. schillernd, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  15. izpremínjati, -am, vb. impf. ad izpremeniti; verändern, verwandeln; i. se, sich verändern, wechseln; vse se izpreminja na svetu; — i. se, schillern, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  16. izpremínjav, adj. = izpreminjast, Jan., DZ.
  17. izpreminjȃva, f. der Wechsel, Cig., Jan.; i. letnih časov, Zora; die Variation, Jan.; i. glasu, die Modulation der Stimme, Jan.
  18. izpreminjȃvčək, -čka, m. = izpreminavček, der Schillerfalter, Jan.
  19. izpreminjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, Cig. (T.).
  20. izpremínjčast, adj. = izpreminjast, Polj.
  21. izpreminjeváti, -ȗjem, vb. impf. = izpreminjati, Cig.
  22. izpremı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Aenderung des Vorsatzes, Cig.; die Sinnesänderung, Jan.
  23. izpremísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) = premisliti, Mur.; izpremišljen, vorbedächtig, discret, Cig., Jan.; vorsätzlich: izpremišljeno ubijanje, C.; — 2) i. se, sich eines andern besinnen, den Entschluss ändern, Cig., Jan., C.
  24. izpremíšljati, -am, vb. impf. ad izpremisliti, Cig.
  25. izpremišljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = premišljevati, Valj. (Rad); — 2) i. se, vb. impf. ad izpremisliti se, Z.
  26. izprẹ́miti, -im, vb. pf. = spremiti, Trub., Levst. (Nauk).
  27. izpremladíti se, -ím se, vb. pf. jung werden, sich verjüngen, Jan.
  28. izpremlajáč, m. človek, ki se izpremlaja, Polj.
  29. izpremlájati se, -am se, vb. impf. ad izpremladiti se; — kindische Possen treiben, scherzen, Gor.- Cig.; otroci se izpremlajajo, Polj.; — eine Arbeit, wie zum Scherz, ohne Ernst und Erfolg verrichten, Gor.
  30. izpremlájavəc, -vca, m. kdor se pri delu le izpremlaja, Gor.
  31. izpremlajeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = izpremlajati se, sich verjüngen, Jan.
  32. izprẹ́mljati, -am, vb. impf. izpremiti, = spremljati, Trub., Levst. (Nauk).
  33. izprẹ̑mnik, m. der Vorspann leistet, der Vecturant, Levst. (Nauk).
  34. izprẹ̑msati, -am, vb. pf. 1) erzwingen, Z.; — 2) dobro i. koga, jemandem ein Capitel lesen, ("izprejmsati") Trub. (Post.).
  35. izprẹ̑mski, adj. Vorspanns-: i. zakupnik, der Vorspannspächter, Levst. (Nauk).
  36. izprenevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. dem Glauben abtrünnig machen: i. koga, i. se, C.
  37. izpreobráčanje, n. das Bekehren; i. nejevernikov, die Heidenbekehrung, Cig.
  38. izpreobráčati, -am, vb. impf. ad izpreobrniti; i. nevernike; — i. obligacije, convertieren, DZ.
  39. izpreobračȃvəc, -vca, m. der Bekehrer: i. nevernikov, der Heidenbekehrer, Cig.; — der Proselytenmacher, Jan.
  40. izpreobrnı̑telj, m. der Bekehrer, Cig.
  41. izpreobrnı̑təv, -tve, f. die Bekehrung.
  42. izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.
  43. izpreobŕnjenəc, -nca, m. der Bekehrte, der Proselyt, Cig., Jan., Let.
  44. izpreobŕnjenje, * n. die Bekehrung, Jan.; — die Sinnesänderung, Cig.
  45. izpreobŕnjenka, f. die Bekehrte, Cig., Jan.
  46. izpreobúti, -ȗjem, vb. pf. = preobuti, Z.
  47. izpreopíti se, -píjem se, vb. pf. sich betrinken, M.
  48. izpreperẹ́ti, -ím, vb. pf. = prepereti, Cig.
  49. izpreplésti, -plétem, vb. pf. verflechten: i. med seboj, in einander verflechten, Zora; izprepleten, verflochten, Cig. (T.).
  50. izprerokováti, -ȗjem, vb. pf. = izprorokovati, Dalm.- C.
  51. izprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) mit dem Spinnen fertig werden, ausspinnen; — verspinnen, Cig.; vse predivo i., jvzhŠt.; — 2) i. se, sich entspinnen, Cig.
  52. izprę́šati, -am, vb. pf. auspressen.
  53. izpreudȃrək, -rka, m. = preudarek, die Ueberlegung, Z.; i. si vzeti, bedenken, C.
  54. izpreudárən, -rna, adj. bedächtig, klug, C.
  55. izpreudáriti, -ȃrim, vb. pf. = preudariti, C., Z.
  56. izpreumẹ́tən, -tna, adj. verständig, C.
  57. izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.
  58. izpreumẹ́tnost, f. die Einsicht, die Geschicklichkeit, C.
  59. izpreúmiti, -im, vb. pf. eines andern belehren, i. koga, C., Z.
  60. izpreȗmljaj, m. lichter Zwischenraum (bei Verrückten), Cig.
  61. izprevȃjati, -am, vb. impf. ad izprevoditi; 1) hin- und herführen; herumführen; konje izprevajajo po vožnji, da se polagoma ohlade, jvzhŠt.; — 2) begleiten, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; mrtveca i., eine Leiche begleiten, BlKr.- M.; duhovnik izprevaja, der Priester hält ein Begräbnis ab, BlKr.
  62. izprevȃjavəc, -vca, m. der Begleiter, Mur., Valj. (Rad).
  63. izprevȃjavka, f. die Begleiterin, Mur., Raič ( Let.).
  64. izprevȃžati, -am, vb. impf. spazieren fahren ( trans.), Jan.; i. se, spazieren fahren ( intr.), Jan.
  65. izprevẹ̑da, f. das Zusichkommen, die erlangte Einsicht, C.
  66. izprevẹ́dən, -dna, adj. leichtsinnig, unbesonnen, muthwillig, ogr.- M., C.; izprevedno se nositi, sich übermüthig benehmen, ogr.- C.
  67. izprevẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. 1) sich eines andern besinnen: zur Besinnung kommen, C.; — 2) sich versehen, irren, fehlen: da se ne izpreveš, C.; — 3) muthwillig, übermüthig werden, ogr.- C.; v dobroti se i., ogr.- Let.
  68. izprevẹdı̑ja, f. = izprevednost, ogr.- Valj. (Rad).
  69. izprevẹdnják, m. muthwilliger, unbesonnener, leichtsinniger Mensch, ogr.- C., M.
  70. izprevẹ́dnost, f. 1) der Leichtsinn, C.; — 2) der Muthwille, die Bosheit, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  71. izprevẹdováti, -ȗjem, vb. impf. leichtsinnig, muthwillig sein, ausgelassen leben, ogr.- C., M.; z ženskami i., C.
  72. izprevedríti se, -ím se, vb. pf. = prevedriti se, heiter werden, Z., Notr.
  73. izprevìd, -vída, m. die Einsicht, das Ermessen, Cig., Jan.; po izprevidu, prepuščeno je njegovemu izprevidu, DZ.
  74. izprevı̑dək, -dka, m. = izprevid, Jan., DZ.
  75. izprevídən, -dna, adj. = previden, einsichtsvoll, verständig, Cig., Jan.
  76. izprevídẹti, -vı̑dim, vb. pf. zur Einsicht gelangen, einsehen.
  77. izprevídnost, f. die Einsicht, die Klugheit, Cig., Jan.
  78. izprevíjati, -am, vb. impf. hin und her winden, biegen: ako kositer izprevijaš, škriplje, Erj. (Min.); i. si lase, C.
  79. izprevı̑tək, -tka, m. die Locke, C.
  80. izprévod, -vǫ́da, m. die Begleitung, das Geleite, Cig., Jan., C.; v i. vzeti, als Escorte verwenden, DZ.; — die Leichenbegleitung, das Leichenbegängnis, der Conduct, C., BlKr.; pogrebni i., Cig.; ein festlicher Aufzug, Guts., Cig., Jan., nk.; die Procession, V.-Cig., Let., LjZv.; tudi: izprevòd, -vǫ́da.
  81. izprevǫ̑dba, f. die Begleitung, Jan.
  82. izprevǫ́dən, -dna, adj. Geleits-, Cig., Jan.; izprevǫ̑dni nadpis, die Begleitsadresse, DZ.; izprevodni list, der Geleitschein, Jan.
  83. izprevodı̑telj, m. der Geleitsmann, Mur.; = izprevodnik, der Conducteur, nk.; — der Leichenbegleiter, ogr.- C.
  84. izprevóditi, -vǫ́dim, vb. pf. das Geleite geben: i. koga, Cig., Jan.; — umherführen, Jan.; i. konja po vožnji, da se počasi ohladi, jvzhŠt.
  85. izprevǫ̑dnica, f. der Geleitschein, DZ.
  86. izprevǫ̑dnik, m. 1) der Theilnehmer an einem Geleite, Cig., Jan., DZ.; izprevodniki, die Geleitsleute, Cig.; die Leichenbegleiter, C.; — 2) der Conducteur, Cig., Jan., C., nk.
  87. izprevodnína, f. das Geleitsgeld, Cig.
  88. izprevǫ̑dstvọ, n. die Geleitschaft, Cig., Jan.
  89. izprevòj, -vǫ́ja, m. der Leichenconduct, BlKr.- Cig., C., Mik.; pogrebni i., Jan.; tudi: izprévoj, Valj. (Rad), BlKr.
  90. izprevóziti se, -vǫ́zim se, vb. pf. eine Spazierfahrt machen, Jan.
  91. izprevráčanje, n. das Verkehren, das Verdrehen, Cig.; i. zgodovine, die Geschichtsfälschung, SlN.
  92. izprevráčati, -am, vb. impf. ad izprevrniti; verkehren; verdrehen: i. resnico, pravico, Cig., Jan.; i. besede, Cig. (T.).
  93. izprevračȃvəc, -vca, m. der Verdreher: i. besed, Cig.
  94. izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.
  95. izprevŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, Mur.; verdrehen: i. pravico, besedo, Cig.; i. kaj, verkehrt darstellen, Cig. (T.); izprevrnjen, verschroben, Cig. (T.).
  96. izprevȓžək, -žka, m. die Veränderung, C.; — die Entartung, Jan.; — die Abart, die Spielart, Cig., Jan., C.
  97. 1. izprę́zati, -zam, vb. impf. ad izpreči; = izpregati, C.; vole i., BlKr.
  98. 2. izprę́zati, -am, vb. pf. aufspringen machen; solnce je deske izprezalo, Z.; i. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen udgl.), Cig.; češarki so se izprezali, die Zapfen haben den Samen ausfallen lassen, Z.; grah se je izprezal, die Erbsen liefen aus, Cig., jvzhŠt.; stročiči se izprezajo, Nov.; — peresca rastlinska se izprezajo, entfalten sich, Cig.
  99. izprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern; priliko i., Cig.
  100. izprežéljən, -ljna, adj. überaus lieblich, Jan.; Priletela ptičica, Spreželjno ( nam. izp-) je zapela, Npes.- Jan. (Slovn.).

   9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA