Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (9.601-9.700)

  1. izpodrȃst, f. 1) die Unterwachsung, Cig.; — 2) der Nachwuchs, der Heranwuchs, Cig., Nov.
  2. izpodrástati, -am, vb. impf. ad izpodrasti, nk.
  3. izpodrȃstək, -stka, m. der Wiederwuchs, Jan.; der zweite Schuss bei Bäumen, Cig.
  4. izpodrástən, -stna, adj. reproductiv, Cig.
  5. izpodrásti, -rástem, vb. pf. darunter wachsen, nachwachsen, sich reproducieren, heranwachsen, Cig., Jan., Vrt.; čakajmo, da še deklica nekoliko izpodraste, ZgD.; — i. se, sich durch Nachwuchs reproducieren, Cig.
  6. izpodráščati, -am, vb. impf. ad izpodrasti.
  7. izpodrȃščina, f. der Unterwuchs, das Unterholz (im Walde), Cig.
  8. izpodraščljívost, f. die Reproductionskraft, Cig.
  9. izpodŕčən, -čna, adj. tölpelhaft, ungeschickt (spodrčen), Dict., C. (morda izpoddrčen?).
  10. izpodrę́bati, ** -bam, -bljem, vb. pf. unternagen, Cig.
  11. izpodrę̑cati, -am, vb. pf., pogl. izpodbrecati.
  12. izpodrę̑dək, -dka, m. die Nachzucht, Jan.
  13. izpodredíti, -ím, vb. pf. 1) als Nachwuchs aufziehen; i. veliko živine, Gor.; — = odgojiti: i. dobro duhovščino, Slom.; — nachwachsen lassen: i. gozd, Cig.; i. les na goličavi, Cig.; gozd se izpodredi, wächst wieder nach, Cig.; — 2) etwas mästen, feist, dick machen, Z., Jan.
  14. izpodrę̑ja, f. die Nachzucht, Cig., C.; — i. gozda, die Aufforstung, DZ.
  15. izpodrę́janje, n. das Nachzüchten; i. gozdnega drevja, die Aufforstung, Cig.
  16. izpodrę̑jək, -jka, m. der Nachwuchs, Cig., Jan., Cig. (T.).
  17. izpodrèp, -rę́pa, m. trak, s katerim se kmetice izpodrepajo, Notr.
  18. izpodrę́pati, -rę̑pam, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.
  19. izpodrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) i. konja, dem Pferde den Schwanz zusammenbinden, C.; — 2) i. koga, jemandem etwas nachwerfen, C.; i. psa, mačko, Polj.
  20. izpodrę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. i. koga, jemandem etwas ( z. B. einen Prügel) nachwerfen, Cig.
  21. izpodrezȃłnik, m. das Bienenmesser, C.
  22. izpodrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) unten wegschneiden, von unten beschneiden, unterschneiden; suknjo i., Z.; perotnice i. komu, die Flügel beschneiden, Cig.; begom je peroti izpodrezal = njih moč je zmanjšal, Navr. (Let.); čebele i., die Bienen schneiden, Honig brechen, Cig.; jezik i. (ako je prirasel), jvzhŠt.; die Zunge lösen ( fig.), Mur., C.; izpodrezan jezik, eine geläufige Zunge, Z.; — 2) = izpod(b)recati, Gor.
  23. izpodrẹzávati, -am, vb. impf. ad izpodrezati.
  24. izpodrẹ̑zək, -zka, m. 1) ein unten abgeschnittenes Stück: i. kruha, Gor.; — 2) eine Art Safran (crocus variegatus), Kras- Erj. (Torb.).
  25. izpodrẹzílọ, n. zakrivljena ostrina, s katero se reže satje, das Zeidelmesser, Levst. (Beč.); — prim. podrezilnik.
  26. izpodrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad spodrezati; i. (čebele), zeideln, Levst. (Beč.).
  27. izpodríjati, -am, vb. impf. ad izpodriti, Cig.
  28. izpodríniti, -rı̑nem, vb. pf. von unten wegschieben, Cig., C.; — (die Unterlage) wegschieben, Cig.; dadurch stürzen machen, C.; — i. koga, jemanden verdrängen, aus dem Sattel heben ( fig.); i. koga iz službe, Cig., Jan., nk.
  29. izpodrínjenəc, -nca, m. der Verdrängte, Vrt.
  30. izpodríti, -rı̑jem, vb. pf. unterwühlen, Cig., Jan.; unterhöhlen (o vodi), Cig.
  31. izpodrı̑v, m. die Verdrängung, Cig.
  32. 1. izpodrívati, -am, vb. impf. ad izpodriniti; unten wegschieben; i. komu noge, die Beine jemandem unterschlagen, Dol.; — verdrängen.
  33. 2. izpodrívati, -am, vb. impf. ad izpodriti, Jan.; pogl. izpodrijati.
  34. izpodŕkniti, -dȓknem, vb. pf., pogl. izpoddrkniti in prim. izpodleteti.
  35. izpodrǫ́biti, -im, vb. pf. unten abhacken, unterhacken: i. hrast, Let.; izpodrobljeno drevo, Bes.; ker ni mogel na drevo, hotel je je izpodrobiti, Levst. ( Glas.).
  36. izpodŕsniti, -dȓsnem, vb. pf., pogl. izpoddrsniti in prim. izpodleteti.
  37. izpodrváti, -rújem, vb. pf. unten wegreißen: unterwühlen, Jan. (H.).
  38. izpodsẹ́kati, -sẹ̑kam, -čem, vb. pf. unten abhauen, unterhacken, Cig.
  39. izpodsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodsekati, Cig.
  40. izpodsnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izpodsneti, Cig.
  41. izpodsnę̑tək, -tka, m. das unten weggenommene Stück, Z.
  42. izpodsnę́ti, -snámem, vb. pf. von unten wegnehmen, Cig., C.
  43. izpodsółnčən, -čna, adj. izpodsȏłnčni veter = podsolnčnik, Let.
  44. izpodtəkníti se, -táknem se, vb. pf., Cig., pogl. spotekniti se.
  45. izpodvę̑za, f. das Schnürband, Cig.; das Strumpfband, Lašče- Erj. (Torb.); das Band unten an kurzen Hosen und an hohen Stiefeln, (izpódveza), Polj.
  46. izpodvę́zati, -žem, vb. pf. unten verbinden, unterbinden; bradavico i., die Warze abschnüren, Cig.
  47. izpodvezník, m. jermen, ki veže vožo s cepcem in ročnikom, BlKr.
  48. izpodvı̑rati, -am, vb. impf. ad izpodvreti; hinderlich sein, hindern: i. nogo, Telov.; i. odpravo kake stvari, Levst. (Pril.).
  49. izpodvotlíti, -ím, vb. pf. unterhöhlen, Jan. (H.).
  50. izpodvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. dacijo i., den Zoll verfahren (= an der Zollstätte auf einem Nebenwege vorüberfahren), V.-Cig.
  51. izpodvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. verhindern: prim. izpodvirati.
  52. izpodvŕniti, -vŕnem, vb. pf. umstürzen, Krelj; schief treten: izpodvrnjeno kopito, schiefer Huf, DZ.
  53. izpodvŕtati, -vȓtam, vb. pf. unterbohren: unterwühlen, unterhöhlen, Cig.
  54. izpodžȃgati, -am, vb. pf. unten durchsägen, untersägen; drevo i., umsägen, Cig., M.
  55. izpogíniti, -gı̑nem, vb. pf. = poginiti, (spog-) Mik.
  56. izpógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. = upogniti, Cig.
  57. izpǫ́janje, n. die Vertreibung, Let.
  58. izpǫ́jati, -am, I. vb. impf. ad izpoditi; ausweisen, ausbannen, Cig.; — II. vb. pf. i. se, aufhören brunstig zu sein, Z.; — sich abbuhlen, Cig.
  59. izpǫ̑ka, f. = razpoka, Cig.
  60. izpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) hinauspeitschen, hinausprügeln, davonjagen; Francoze so izpokali iz dežele, Cv.; i. koga iz službe, Cig.; — i. koga, jemanden abprügeln, C.; — 2) Risse bekommen, Z.; tudi: i. se, Cig.; izpokan, voll Risse, Sprünge, jvzhŠt.
  61. izpǫ́kavica, f. vor Hitze lechzender Erdboden, vzhŠt.- C.
  62. izpokláti, -kǫ́ljem, vb. pf. = poklati, ogr.- C.
  63. izpoklína, f. = razpoklina, die Ritze, die Spalte, C.
  64. izpokljáti se, -ȃm se, vb. pf. zerknistern: sol se je izpokljala, Cig.
  65. izpǫ̑knja, f. die Spalte, die Kluft, C.
  66. izpokǫ́rən, -rna, adj. = pokoren, bußfertig, reumüthig, Mur., Cig., Jan.; Buß-: Cig., Jan.; izpokorna molitev, das Bußgebet, Cig.; nav. spokoren.
  67. izpokoríti, -ím, vb. pf. abbüßen: i. grehe, Mur.; i. s čim, mit etwas büßen, Cig.; — i. se, Buße thun; Naj grešniki se 'zpokore, Npes.- Mik.; i. se grehov, durch Buße die Sünden tilgen, Mur., Jan.; izpokorjen, bußfertig; izpokorjeni grešniki.
  68. izpokorję́nəc, -nca, m. der Bußfertige, der Büßer, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  69. izpokorję́nka, f. die Bußfertige, die Büßerin, Mur., Cig.
  70. izpokorjénost, f. die Bußfertigkeit, Cig.
  71. izpokǫ́rnica, f. die Büßerin, Cig., Jan.
  72. izpokǫ́rnik, m. der Bußfertige, der Büßer, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  73. izpokǫ́rnost, f. die Bußfertigkeit, Mur., Cig., Jan.
  74. izpolȃganje, n. das Aussetzen (von Kindern), Vest.
  75. izpolȃgati, -am, I. vb. impf. ad izpoložiti, nk.; — II. vb. pf. als Viehfutter verbrauchen, verfüttern, C.
  76. izpolẹ́niti, -lẹ̑nim, vb. pf. in Scheite schlagen, Cig.
  77. izpolẹ́titi se, -lẹ̑tim se, vb. pf. sommerliche Kleidung anlegen, C.
  78. izpǫ̑ljək, -ljka, m. das ausgewundene, schlechte Getreide, M.; das Unterkorn, Cig.; pl. izpoljki = občinki, C.; — prim. izplavki.
  79. izpȏłnək, -nka, m. die Ausfüllung, der Lückenbüßer, Jan.
  80. izpolnı̑təv, -tve, f. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung; i. obljube; — der Vollzug, Cig., Jan.
  81. izpółniti, -półnim, vb. pf. 1) voll machen, ausfüllen; i. sod; vollständig zurücklegen: 60. leto je izpolnil; ovce so zobe izpolnile, haben aufgehört Zähne zu setzen, Cig.; i. mesto, eine Stelle mit einer Ziffer besetzen ( math.), Cig. (T.); — 2) erfüllen; željo, voljo komu i.; dolžnost, obljubo, besedo i.; — vollziehen, vollstrecken: i. zapoved; — i. se, in Erfüllung gehen, verwirklicht werden.
  82. izpołnjáča, f. das Gießschaff, C.
  83. izpołnjávati, -am, vb. impf. = izpolnjevati, Mur., Mik.; sode izpolnjavamo, jvzhŠt.
  84. izpołnjénje, n. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung.
  85. izpołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpolniti; 1) ausfüllen; sode i.; — 2) erfüllen; zapovedi božje, nauke učiteljev i.
  86. izpolnjevȃvəc, -vca, m. der Befolger, der Vollzieher, (-polnov-) Cig., Jan.
  87. izpolnováti, -újem, vb. impf., Cig., Jan., pogl. izpolnjevati.
  88. izpològ, -lóga, m. die Aussetzung (eines Kindes), DZ.
  89. izpoložę́nəc, -nca, m. der Aussetzling, Cig.
  90. izpoložénje, n. i. otroka, die Aussetzung, die Weglegung des Kindes, Cig., C.
  91. izpoložíti, -ím, vb. pf. aussetzen (ein Kind), Cig., Jan., nk.
  92. izpȏłzək, -zka, m. die Entgleitung, die Abweichung, Mur., C., Ravn.; — prim. izmuzek.
  93. izpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. heraus-, hervorgleiten, Cig.; entgleiten: kaj gladkega lahko izpolzne iz rok, BlKr.; — ausgleiten, Z.
  94. izpomȃljati, -am, vb. impf. ad izpomoliti; i. nogo, spreizen, hoditi nogo izpomaljaje (der Spreizgang), Telov.
  95. izpomòł, -móla, m. das Spreizen, die Vorhebehalte, Telov.
  96. izpomolíti, -ím, vb. pf. spreizen: i. nogo, Telov.
  97. izpomoríti, -ím, vb. pf. = pomoriti, ogr.- Mik.
  98. izpomrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. = pomreti, Raič (Slov.).
  99. izponȃšati se, -am se, vb. impf. ad izponesti se; gut fortkommen, gedeihen, vonstatten gehen, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.).
  100. izponésti se, -nésem se, vb. pf. gerathen, gedeihen, (spon-) Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; trta se je izponesla, Vrtov. (Vin.).

   9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA