z (9.501-9.600)

9501. izpodbrę̑ncati, -am, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.- Erj. (Torb.).
9502. izpodbȗd, m. die Aufmunterung, Cig.
9503. izpodbȗda, f. die Aufmunterung, Jan., nk.
9504. izpodbȗdək, -dka, m. = izpodbud, Jan.
9505. izpodbúdən, -dna, adj. = izpodbudljiv, Cig., Jan., nk.
9506. izpodbudílọ, n. die Aneiferung, die Aufmunterung: v izpodbudilo, Levst. (Nauk).
9507. izpodbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, den Impuls geben, Cig., Jan., nk.; geistig erbauen, Cig., Jan.
9508. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
9509. izpodbudljívost, f. die Erbaulichkeit, C.
9510. izpodbȗdnica, f. die Ermunterungsrede, Cig.
9511. izpodbȗja, f. die Aufmunterung, nk.; — die geistige Erbauung, Jan.
9512. izpodbújanje, n. das Aufmuntern, das Aneifern, Cig., nk.
9513. izpodbújati, -am, vb. impf. ad izpodbuditi, aufmuntern: i. koga k čemu, Cig., Jan., nk.; — geistig erbauen, Cig., Jan.
9514. izpodbujénje, n. die Aufmunterung, Cig.
9515. izpodcẹ́jati, -am, vb. impf. unterhalb abrinnen lassen: izpod hrušek so sok izpodcejali in pili, Svet. (Rok.).
9516. izpoddȓkati, -am, vb. impf. ad izpoddrkniti.
9517. izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.- Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
9518. izpoddrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpoddrkniti; ausgleiten, (spodrk-) Cig.
9519. izpoddȓsati, -am, vb. impf. ad izpoddrsniti, Cig.; izpoddrsa mi, ich gleite ab, Cig.
9520. izpoddȓsək, -ska, m. das Ausglitschen, der Glitscher, Hip.- C.
9521. izpoddrsljìv, -íva, adj. schlüpfrig, Cig.
9522. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
9523. izpodglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. unternagen, Cig.
9524. izpodgrẹ́bati, -grẹ̑bam, vb. impf. ad izpodgrebsti, Cig.
9525. izpodgrébsti, -grébem, vb. pf. unterscharren, Cig.; untergraben, Z.
9526. izpodgrísti, -grízem, vb. pf. unterhalb abnagen, unternagen; miši izpodgrizejo trtne korenine.
9527. izpodgrízati, -am, vb. impf. ad izpodgristi: unternagen, Cig.; voda dobu srce izpodgriza, Let.
9528. izpodgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. darunter ab-, wegbeißen, Cig.
9529. izpodgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodgristi, izpodgrizniti.
9530. izpodíti, -ím, vb. pf. herausjagen, herausscheuchen; živad iz vrta i.; — davonjagen, i. koga od hiše kakor psa; iz službe i. koga.
9531. izpodjẹ́dati, -am, vb. impf. ad izpodjesti; 1) unterhalb abfressen, unterfressen: črv izpodjeda drevo; — unterspülen: Sava breg izpodjeda; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — sich an jemandes Stelle drängen, ihn eines Vortheils zu berauben suchen, Cig.
9532. izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
9533. izpodkȃpati, -am, vb. impf. ad izpodkopati; untergraben; — i. komu poštenje in čast, Navr. (Kop. sp.).
9534. izpodkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter hinwegwerfen, -räumen: gnoj i., ausmisten, Z.
9535. izpodkidováti, -ȗjem, vb. impf. ausmisten, C., Z.
9536. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
9537. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
9538. izpodkopávati, -am, vb. impf. ad izpodkopati.
9539. izpodkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izpodkopavati, Cig.
9540. izpodkopovȃvəc, -vca, m. der Untergräber, Cig.; i. javnega reda in pokoja, der Wühler, Cig.
9541. izpodlȃmljati, -am, vb. impf. ad izpodlomiti, Cig.
9542. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
9543. izpodlèt, -lę́ta, m. der Fehlschlag, das Misslingen, Cig., nk.
9544. izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.
9545. izpodlẹ́tav, adj. leicht sich versprechend: i. jezik, izpodletava usta, C.
9546. izpodletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aus-, abgleiten; izpodletelo mi je, ich glitt ab, der Fuß fuhr, wich mir aus; izpodletel mi je jezik, ich habe mich verredet, Mur.; — 2) fehlschlagen, misslingen: vse mi je izpodletelo.
9547. izpodlę́tica, f. = poledica, das Glatteis, Ljub.
9548. izpodletováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodleteti.
9549. izpodlẹ̑za, f. die Hintergehung, C.
9550. izpodlẹ́zati, -am, vb. impf. ad izpodlesti, Cig.
9551. izpodlẹ̑zək, -zka, m. kdor pride na velik praznik v vas, Rib.- M.
9552. izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).
9553. izpodlẹ̑znik, m. 1) der Schleicher, Cig.; — 2) der Nebenbuhler, Cig.
9554. izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
9555. izpodlẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodlesti; 1) darunter kriechen; — 2) beschleichen; — 3) zu verdrängen, auszustechen suchen oder pflegen, Cig.; — 4) zu erschleichen suchen oder pflegen, Jan.
9556. izpodlẹzovȃvəc, -vca, m. der Nebenbuhler, Cig.
9557. izpodlẹzovȃvka, f. die Nebenbuhlerin, Cig.
9558. izpodlíti, -líjem, vb. pf. darunter weggießen: izpodlito mleko = posneto m., Gor.
9559. izpodlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. unten wegbrechen, Cig.
9560. izpodmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. von unten erschüttern, Cig.; sedež, prestol komu i., Ravn.
9561. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
9562. izpodmèł, -mę́la, m. die Unterwühlung durch Wasser, Nov.- C.
9563. izpodmelína, f. vom Wasser unterwühltes Ufer, C., Z.
9564. izpodmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. (ein Ufer) unterwühlen (o vodi), Cig.
9565. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
9566. izpodmésti, -métem, vb. pf. unten herausfegen, Cig.
9567. izpodmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad izpodmesti, Cig.
9568. izpodmìk, -míka, m. die Unterschlagung: i. zaupane reči, DZ.
9569. izpodmikáč, m. der Schnipfer, Cig.
9570. izpodmíkanje, n. das Unterschlagen, DZ.
9571. izpodmíkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izpodmekniti.
9572. izpodmílati, -am, vb. impf. ad izpodmleti, Z.
9573. izpodmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. unterhöhlen, unterspülen, unterwaschen, Cig., Jan., C., Vrt.
9574. izpodmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpodmleti = izpodmilati, Z.; voda zid izpodmleva, Levst. (Cest.); — tla pod nogami komu i., DSv.
9575. izpodmòł, -móla, m. 1) die Unterminierung durch das Wasser, Cig.; — 2) unterspültes Ufer, der Uferbruch, die Grotte, Z., Burg.
9576. izpodmȏłək, -łka, m. die Grotte, Rib.- M.
9577. izpodmúliti, -im, vb. pf. darunter wegjäten: travo i. pod trsjem, Z.
9578. izpodmúliti se, -im se, vb. pf. eine finstere Miene annehmen: izpodmuljeno (= izpod čela) gledati, Lašče- Levst. (M.); — prim. podmuliti se.
9579. izpodmúljenəc, -nca, m. = kdor izpodmuljeno gleda, Lašče- Levst. (M.).
9580. izpodnȃšati, -am, vb. impf. ad izpodnesti; i. voz, das Hintertheil des Wagens überheben, Cig.; — i. koga, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — zu verdrängen, zu untergraben suchen, Z.; izpodnašati ga začne njegov nasprotnik, Navr. (Let.); — vereiteln, Jan.
9581. izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).
9582. izpodnebę́sən, -sna, adj. = izpodneben, Cig.
9583. izpodnę̑bnik, m. der Meteorstein, Cig., C., Jes.
9584. izpodnès, -nésa, m. 1) das Knicken, Telov.; — 2) der Raum unter einem Dachvorsprunge bei der Tenne, Dol.
9585. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.
9586. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
9587. izpodnòs, -nósa, m. das Knicken (pri telovadbi), Cig. (T.).
9588. izpodoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. durch Ackern herausschaffen, herausackern: i. krompir, Dol., Gor.; — tudi = podorati, unterackern, Tolm.
9589. izpodorávati, -am, vb. impf. ad izpodorati, Gor.
9590. izpodotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. mit einer andern Nuth (Kimme) versehen; škaf i. = druge otore škafu vrezati, Notr.
9591. izpodpéči, -péčem, vb. pf. ausbacken: dobro izpodpečen, gut ausgebacken, Cig.
9592. izpodpəhávati, -am, vb. impf. darunter hervorstoßen: darunter hervorwachsen: za vsacih osem ali štirinajst dni so izpodpehavale druge nove gobe, LjZv.
9593. izpodpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izpodprati, Jan.
9594. izpodpȏłzək, -zka, m. das einmalige Ausgleiten, C.
9595. izpodpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Šol., C.; da moje stopinje ne izpodpolznejo, Trub.; — tudi: i. se, C., Jan.
9596. izpodpołzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodpolzniti; izpodpolzujo in padajo, Trub.
9597. izpodpráti, -pérem, vb. pf. unterwaschen, Jan.
9598. izpodrájtati, -am, vb. pf. bei der Rechnung betrügen: i. koga, C.; — i. se, sich bei der Rechnung irren, C.
9599. izpodrásati, -rȃsam, vb. pf. = izpodbrecati, V.-Cig.
9600. izpodrȃslək, -sləka, (-səłka), m. = izpodrast 1), Cig.

   9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani