z (9.401-9.500)

9401. izpíšiti se, -im se, vb. pf. Bläschen bekommen; usta se izpišijo, Mur., C., vzhŠt.; izpišilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, SlGor.
9402. izpìt, -píta, m. das Examen, die Prüfung, Jan., C., SlN.; — hs.
9403. 1. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. vola, prašiča i., völlig fett mästen, ausmästen.
9404. 2. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. 1) erfragen, auskundschaften, Mur., Cig.; = po ovinkih izprašati, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) abfragen, Št.- Cig.; verhören, C.
9405. izpitávanje, n. das Ausfragen, ogr.- Valj. (Rad).
9406. izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.- Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali ( nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
9407. izpı̑tək, -tka, m. das Austrinken, Jan. (H.).
9408. izpíti, -píjem, vb. pf. 1) austrinken; i. vino iz kupice; i. kupico vina; — aussaugen; i. komu kri, mozeg, Cig.; pren. i. deželo, Cig.; i. njivo, Jan.; izpita prst, Cv.; izpite oči, eingefallene Augen, Cig.; izpit človek, ein ausgemergelter, entkräfteter Mensch, Cig., jvzhŠt.; — 2) = izkaditi: i. lulo tobaka, Cig.; — 3) i. se, sich durch Trinken schwächen, zugrunde richten, Cig.
9409. izpitkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfragen, forscheln ("fratscheln"), C.
9410. izpitnína, f. die Prüfungstaxe, Jan. (H.); — prim. izpit.
9411. izpitováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. izpitati; ausforschen, Mur.
9412. izpívati, -vam, vb. impf. ad izpiti; austrinken; ako mi ne poveste, kdo vsak dan darove sneda in izpiva, kar umoriti vas rečem, Ravn.
9413. izplȃča, f. die Auszahlung, Z.; za (na) izplačo nakazati, flüssig machen, DZ.
9414. izpláčanje, n. die Auszahlung.
9415. izpláčati, -am, vb. pf. auszahlen: vse do krajcarja i.; durch Bezahlung ausgleichen: dolg i.; — bezahlen: posle, delavce i.; — vergelten: bom te že izplačal! ich werde es dir schon vergelten! jvzhŠt.; izplačalo ga je! er hat seinen Theil bekommen! jvzhŠt.; — i. se, sich rentieren; to se ti ne bode izplačalo, es wird dir nicht die Mühe lohnen; ne izplača se, es lohnt sich der Mühe nicht; ne izplača se delo, trud, Cig.
9416. izpláčən, -čna, adj. zahlbar, fällig, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.).
9417. izplačevȃłnica, f. das Zahlamt, Cig., DZ.; deželna i., das Landeszahlamt, DZ.
9418. izplačevȃnje, n. das Auszahlen, das Bezahlen.
9419. izplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izplačati; auszahlen; — i. delavce ob sobotah; — i. se, sich rentieren; to delo se izplačuje, man findet seine Rechnung bei dieser Arbeit, Cig.
9420. izplačevȃvəc, -vca, m. der Zahlmeister, Cig., Jan.
9421. izplačı̑łnica, f. der Zahlungsbogen, Jan. (H.).
9422. izplačílọ, n. die Ausbezahlung, Cig., Jan.
9423. izplačljìv, -íva, adj. = izplačen, Cig.
9424. izpláčnost, f. die Zahlbarkeit, die Fälligkeit, Jan. (H.).
9425. izpláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = izplakniti, Mur., Jan., jvzhŠt.
9426. izplahováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplahniti, Jan.
9427. izplákati, * -plȃkam, -čem, vb. pf. 1) i. si očí, sich die Augen ausweinen, C.; — 2) i. se, sich ausweinen, Mur., nk.
9428. izplákniti, -plȃknem, vb. pf. ausspülen, ausschwemmen; i. škaf, sod.
9429. izplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izplakniti; ausspülen, ausschwemmen; i. in pomivati materi pomagam, Ravn. (Abc.).
9430. izplamenẹ́ti, -ím, vb. pf. zuende lodern, auslodern, Cig.
9431. izplamtẹ́ti, -ím, vb. pf. = izplameneti, Cig.
9432. izplášiti, -plȃšim, vb. pf. herausscheuchen, Cig.
9433. izplȃtək, -tka, m. die Auszahlung, C.
9434. izplátən, -tna, adj. = izplačen, Jan. (H.).
9435. izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.
9436. 1. izplatíti, -ím, vb. pf. 1) flach bearbeiten: = na plat iztesati, C.; — 2) i. se, sich schiefern, Cig.
9437. 2. izplatíti, -ím, vb. pf. = izplačati, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
9438. izplávati, -plȃvam, vb. pf. herausschwimmen, i. iz vode.
9439. izplȃvək, -vka, m. izplavki, = kar se izpolje pri žitu, občinki, C.
9440. izplavíti, -plavím, vb. pf. ausschwemmen, Mur., Cig., Jan.; i. perilo, Mur.; posodo i., C.; dež je polja izplavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
9441. izpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. herausschliefen, herauskriechen; težko se je izplazil iz soda, jvzhŠt.
9442. izpléčenəc, -nca, m. der sich die Achsel verrenkt hat, V.-Cig.
9443. izpléčiti, -im, vb. pf. i. se, sich das Achselbein verrenken, Cig.; i. si roko, Svet. (Rok.).
9444. izplę́sati, -šem, vb. pf. austanzen; — i. črevlje, abtanzen, Cig.; — i. se, sich durch Tanzen erschöpfen, Cig.
9445. izplẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. verschimmeln; kruh je izplesnel.
9446. izplẹ́sniti, -im, vb. pf., pogl. izplesneti, in prim. plesneti.
9447. izplésti, -plétem, vb. pf. 1) fertig flechten, ausflechten; — i. dekleta, den Mädchen die Zöpfe fertig flechten, jvzhŠt.; — 2) i. se, sich herauswinden, Cig.; — sich entwickeln: vojska se bo izplela, Cig.
9448. izplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. kahl machen, lichten: gozd i., Cig.
9449. izplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad izplesti.
9450. izpletę́nka, f. die Kranzeljungfer; ( nav. spl-).
9451. izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.
9452. izplẹ́vanje, n. das Ausjäten, M.
9453. izplẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpleti; ausjäten; ljuljko i., Trub.
9454. izplevẹ́ti, -ím, vb. pf. schal werden, Cig. (T.); prim. plevek.
9455. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
9456. izplẹ̑zati, -zam, vb. pf. herausklettern, Cig.
9457. izpljəváti, -pljújem, vb. pf. = izpljuvati, Cig.
9458. izpljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, C.
9459. izpljúniti, -pljȗnem, vb. pf. ausspucken: i. kaj.
9460. izpljȗskati, -am, vb. pf. durch mehrmaliges Schlenkern herausbringen, herausschlenkern: vodo iz kupice, Cig.
9461. izpljúskniti, -pljȗsknem, vb. pf. = izpljusniti, Z.
9462. izpljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. herausschlenkern: vodo iz kupice i., Cig.; — besedo i., mit einem Worte herausplatzen, SlN.
9463. izpljuváti, -pljújem, -pljúvam, vb. pf. durch Spucken herausbringen, ausspucken; veliko krvi i.
9464. izpljȗvək, -vka, m. das Ausgespuckte, Valj. (Rad).
9465. izplodíti, -ím, vb. pf. aushecken (Junge) ausbringen, Jan.; — pren. erzeugen, C.
9466. izplǫ́skati, * -am, vb. pf. auspatschen, Cig.; — durch Klatschen beschimpfen und vertreiben, Cig.
9467. izplúti, -plóvem, vb. pf. herausschwimmen, C.
9468. izplúžiti, -plȗžim, vb. pf. ausackern, Z.
9469. izpo-, praef. ( nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.
9470. izpočítati, * -am, vb. impf. 1) nachzählen, nachrechnen, Jarn., Mur.; — 2) vorwerfen, Jan., M., Tolm.
9471. izpočitávanje, n. das Vorwerfen, kajk.- Valj. (Rad).
9472. izpočitávati, -am, vb. impf. Vorwürfe machen, vorwerfen, kajk.- Valj. (Rad), Tolm.
9473. izpočı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, Jan.
9474. izpočíti se, -čı̑jem se, vb. pf. völlig ausruhen; izpočit, der ausgeruht hat: izpočit konj; izpočita prst, zemlja.
9475. izpočitováti, -ȗjem, vb. impf. = izpočitavati, Vorwürfe machen, (spo-) SlN.
9476. izpòd, I. praep. c. gen. unter — hervor; izpod skale voda teče; izpod njive rudo kopajo, man gräbt das unter dem Acker liegende Erz aus, Mur.; — II. praef. kaže, da ima dejanje spodaj, pod kako rečjo, svoj začetek: izpodbosti konja.
9477. izpodbȃda, f. die Anspornung, Cig., Jan., C.
9478. izpodbȃdanje, n. das Anspornen, die Anreizung, Cig., nk.
9479. izpodbȃdati, -am, vb. impf. ad izpodbosti; 1) anspornen; i. konja; — aufstacheln, aufmuntern: i. koga k čemu; — 2) izpodbada me, ich habe Seitenstechen, Ljub.
9480. izpodbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Anreizer, Cig.
9481. izpodbȃdək, -dka, m. der Antrieb, der Reiz, Cig., Jan., C., Rog., Ravn.- Valj. (Rad); i. k radodarnosti, nk.
9482. izpodbadljìv, -íva, adj. anspornend, aufmunternd, anregend, Cig., Jan.
9483. izpodbȃdoma, adv. spornstreichs, M.
9484. izpodbẹ́ł, m. der Huflattich (tussilago), Habd.- Mik., M., Burg.
9485. izpodbəzáti, -ȃm, vb. pf. anspornen, C.
9486. izpodbíjanje, n. die Bestreitung, die Bekämpfung, Cig.
9487. izpodbíjati, -am, vb. impf. ad izpodbiti; darunter wegschlagen: nogo i. komu, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — bestreiten, bekämpfen, anfechten: trditev, mnenje i., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; i. pravice, DZ.; izpodbijan, angefochten, DZ.
9488. izpodbijȃvəc, -vca, m. der Bekämpfer, Cig.
9489. izpodbíti, -bı̑jem, vb. pf. darunter wegschlagen: stebre i.; i. komu nogo, einem ein Bein unterschlagen, Cig., Telov.; — mit Erfolg bestreiten, widerlegen: trditev, dokaz i., Cig., Jan., nk.
9490. izpodbítje, n. die Widerlegung, Cig.
9491. izpodbòd, -bóda, m. die Anspornung, der Antrieb, Cig., C.
9492. izpodbȏdək, -dka, m. = izpodbadek, Vrtov. (Vin.).
9493. izpodbȏdljaj, m. die Anspornung, der Antrieb, Jan., M., C.; koliki izpodbodljaj za vsacega! Ravn.- Valj. (Rad).
9494. izpodbòj, -bója, m. die Bestreitung z. B. der Rechtmäßigkeit einer Ehe, Valj. (Rad).
9495. izpodbósti, -bódem, vb. pf. anspornen: konja i., dem Pferde die Sporen geben; — aufstacheln, anreizen; i. koga k čemu.
9496. izpodbȓbati, -am, vb. pf. unterwühlen: i. koreninice, rastline, C.
9497. izpodbrę̑c, m. motvoz, s katerim se ženska izpodbreca, (izpodrec) Cig., Dol.
9498. izpodbrę̑cati, -am, vb. pf. i. krilo, i. se, das (weibliche lange) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen "Bausch" machen, C., Lašče- Erj. (Torb.), Z.; nav. izpodrecati, Dol.; prim. podkošati se.
9499. izpodbrę̑cnik, m. = izpodbrec, (izpodrecnik) Cig.
9500. izpodbrecováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodbrecati, (izpodrec-) Cig., Dol.

   8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani