Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (9.301-9.400)

  1. izotēra, f. črta enake srednje poletne toplote, die Isothere, Jes.
  2. izotērma, f. črta enake srednje letne toplote, die Isotherme, Jes.
  3. izotę́ti, -otmèm, vb. pf. retten: i. gotove smrti, Vrt.
  4. izotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, C.
  5. izotljȃva, f. die Aushöhlung, ogr.- C.
  6. izpáčenost, f. = spačenost, Cig. (T.); — prim. izpaka.
  7. izpáčiti, -im, vb. pf. = spačiti, Cig. (T.), Dalm.; i. se = v nasprotno se izpreobrniti, Mik.; — prim. izpaka.
  8. izpàd, -páda, m. der Ausfall ( z. B. des Getreides aus den Aehren), Cig., Jan.
  9. izpádanje, n. das Herausfallen, M.
  10. izpádati, -pȃdam, vb. impf. ad izpasti; herausfallen, ausfallen; lasje mu izpadajo, die Haare gehen ihm aus, Jurč.
  11. izpȃdək, -dka, m. der Ausfall ( z. B. der Consonanten), Cig. (T.).
  12. izpàh, -páha, m. 1) die Elision: i. samoglasnice, Cig. (T.); — 2) die Verrenkung, (spah) Mur., Jan., Mik.; — 3) der Hautausschlag, Valj. (Rad); nav. pl. izpahi, Dol.; — 4) ein Risalit, Ip.
  13. izpáhati, -pȃham, vb. pf. ausfachen: i. prah iz česa, Jan.; z vrečo žito i., aus dem Getreide den Staub mit einem Sack ausfachen, Z., Dol., vzhŠt.; z dlanjo hlače komu i. = natepsti, Glas.; — prim. opahati.
  14. izpȃhavəc, * -vca, m. der Bestoßhobel, (spah-) Cig., Valj. (Rad); — prim. spehałnik.
  15. izpȃhək, -hka, m., pl. izpahki, der Ausschlag, Jan.
  16. izpȃhljaj, m. die Verrenkung, Jan.
  17. izpáhniti, -nem, vb. pf. = izpehniti.
  18. izpáhnjenje, n. 1) die Ausstoßung: i. iz svetega reda, nk.; — 2) die Verrenkung, Cig.
  19. izpahováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpahniti, Jan.; pogl. izpehovati.
  20. izpȃka, f. = spaka, Mik., Valj. (Rad); (pisava: izpak- utegne biti pravilnejša, toda govori in piše se sploh spak-).
  21. izpakóta, f. = spakota, die Missgeburt, Štrek.
  22. izpakudráti, -ȃm, vb. pf. = spakudrati, Cig. (T.).
  23. izpáliti, -im, vb. pf. aussengen, ausfeuern: sod i., Cig.
  24. izpámetiti, -im, vb. pf. klug machen, Z.; i. se, klug werden, Z.; sich eines bessern besinnen, Let.
  25. izpámetovati, -ujem, vb. pf. = spametovati, Z.
  26. izpȃr, m. = izpara, Cig., M., Vrtov. (Km. k.).
  27. izpȃra, f. die Ausdünstung, Mur., Cig. (T.).
  28. izpȃrati, -am, vb. pf. durch Auftrennen herausbekommen, austrennen, Cig.
  29. izpȃrən, -rna, adj. Ausdünstungs-, Mur.
  30. izpȃrica, f. die Ausdünstung, Mur., Cig. (T.), DZ.
  31. izparı̑łnica, f. das Abdampfgefäß, Cig. (T.).
  32. izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.
  33. izpárjanje, n. die Verdämpfung, Cig. (T.).
  34. izpárjati, -am, vb. impf. ad izpariti, Mur., Cig.
  35. izparomèr, -mę́ra, m. der Verdunstungsmesser, das Atmometer, Cig. (T.).
  36. izpásti, -pádem, vb. pf. 1) herausfallen, ausfallen, Cig., Jan.; entsinken, Cig.; — 2) gelingen: ni mu izpalo, jvzhŠt.; — ausfallen ( germ.): dobro i., nk.
  37. izpásti, -pásem, vb. pf. 1) = popasti, abweiden, Mur., Cig.; travnik i., Polj.; — 2) durch die Weide gut genährt machen: živino i., C.; — i. se, fett werden, Cig.; — 3) i. se nad kom, an jemandem sein Müthchen kühlen, (spasti) Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  38. izpȃš, m. njiva, polje na izpaš = na izpaši, C.; — prim. izpaša.
  39. izpȃša, f. na izpaši so njive, katere lahko popasejo, (der Beschädigung durch Abweiden ausgesetzt), C.; — glede pisave izp- ( nam. sp-), prim. stsl. ispasti nivą, hs. ispaša = paša.
  40. izpašína, f. = izpašnik, Jarn., C., Svet. (Rok.).
  41. izpašı̑nec, -nca, m. = izpašnik, C., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  42. izpašiti se, -im se, vb. pf. = izhlapeti, entdunsten, Dol.- Cig.
  43. izpȃšnik, m. die Trift, der Weideplatz, die Hutweide; glede pisave izp- ( nam. navadno sp-) prim. izpaša.
  44. izpȃšnjak, m. = izpašnik, Valj. (Rad).
  45. izpáziti, -pȃzim, vb. pf. = spaziti, ausspähen, Jan.; izmed množice koga i., Raič ( Glas.).
  46. izpečáti, -ȃm, vb. pf. = spečati: i. blago, anbringen, Cig., nk.
  47. izpéči, -péčem, vb. pf. ausbraten, ausbacken, Mur., Cig.; — prim. speči.
  48. izpẹ̑hanost, f. die Ermattung (vom schnellen Gehen, Laufen), Cig.
  49. izpẹ̑hati, -am, vb. pf. durch schnelles Gehen, Laufen ermüden, Jan., Cig., C.; konja i., das Pferd zusammenreiten, Cig.; ves izpehan prišel je domov, jvzhŠt.; (speh-) Cig., Jan.; i. se, sich außer Athem laufen, jvzhŠt.
  50. izpəhávati, -am, vb. impf. ad izpehniti, Danj.- Valj. (Rad); i. se, ausschlagen: v gobcu se izpehavajo mehurci, Levst. (Nauk).
  51. izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel ( math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
  52. izpẹhováti, *** -ȗjem, vb. impf. ad izpẹ́hati, C.
  53. izpelískati, -am, vb. pf. herausschlagen, herausklopfen, Jan. (H.).
  54. izpeljánčək, -čka, m. dem. izpeljanec, Cig.
  55. izpeljánəc, -nca, m. dem Neste entwachsener, ausgeflogener Vogel, Cig., C., Notr., Valj. (Rad), Mik.
  56. izpeljȃnje, n. die Ausführung, Mur.
  57. izpeljȃtəv, -tve, f. die Ausführung, Jan.
  58. izpéljati, -pę́ljem, in: izpeljáti, -ȃm, vb. pf. 1) heraus-, hervorführen, Cig., Jan.; i. gnoj na njivo, Dol.; In je 'zpeljala konj'če tri, Npes.-Vraz; — (aus dem Neste) führen: ptice so že mladičke izpeljale; i. se, das Nest verlassen; ptički so se že izpeljali; entwenden: denar komu iz žepa i., Cig., jvzhŠt.; — i. iz zmote, aus dem Irrthum herausleiten, Cig.; — verlocken: zopet me je izpeljal, wieder hat er mich daran gekriegt, jvzhŠt.; — ableiten, folgern, Cig., Jan., nk.; — 2) etwas fahrend irgendwohin schaffen: prehud je breg, preveč si naložil, ne boš izpeljal, der Berg ist zu steil, die Ladung zu groß, du wirst nicht hinauffahren können; tega še po ravnem ne boš izpeljal; — 3) ausführen, vollführen, durchführen, zustande bringen; vse lepo i.; — i. zid, jarek, eine Mauer aufführen, einen Graben ziehen, Cig.; trto kvišku i., in die Höhe ziehen, Cig.
  59. izpeljȃva, f. 1) = izvoz, die Ausfuhr, Cig., C.; — 2) die Ableitung, die Deduction, Cig., Jan., nk.; — 3) die Ausführung, die Durchführung, Cig., Jan., C., nk.
  60. izpeljávati, -am, vb. impf. ad izpeljati, Cig.; 1) herausführen, herausfahren: i. drva po grdem kolovozniku, Levst. (Zb. sp.); i. ptičke, Z.; — 2) ableiten: besede i., Cig., nk.
  61. izpeljávən, -vna, adj. 1) ausführbar, Cig., C.; — 2) izpeljȃvni, Durchführungs-, Jan. (H.).
  62. izpeljeváłən, -łna, adj. vollziehend, Jan.
  63. izpeljevȃnje, n. 1) das Ausführen, M.; — 2) die Ableitung, die Deducierung, Cig.
  64. izpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpeljati; 1) herausführen; starka mladiče izpeljuje, lockt die Vöglein zum Ausfliegen, Z.; — zu entlocken suchen, iz koga kaj i., Z.; — ableiten, folgern, Cig., Jan.; besede i., nk.; — 2) ausführen, vollführen, vollbringen.
  65. izpeljevȃvəc, -vca, m. der Vollstrecker, Jan.
  66. izpeljìv, -íva, adj. = izpeljaven 1), ausführbar, Jan., nk.
  67. izpẹ̑nək, -nka, m. der Abschaum, C.
  68. izpẹ́niti se, -pẹ̑nim se, vb. pf. zu schäumen aufhören, Cig.
  69. izperẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern (o lesu, platnu), Z.
  70. izpę́sniti se, -pę̑snem se, vb. pf. entgleiten, entwischen, C., Svet. (Rok.), Dol.
  71. izpẹ́ti, -pójem, vb. pf. 1) aussingen: i. pesem; — 2) i. se, durch Singen erschöpfen, Cig.
  72. izpháti, -phȃm, vb. pf. 1) ausstoßen; — 2) abstampfen; durch Stampfen abnützen, Cig.
  73. izpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen herausbringen; prah iz luknje i., herauswehen, Cig.; — 2) das Blasen beenden: jezo i., den Zorn verschnaufen, Cig.
  74. izpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen, Wehen herausbringen; — i. se, in Luftblasen auflaufen: testo se izpihne, C.
  75. izpihováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpihniti, izpihati.
  76. izpíjati, -am, vb. impf. ad izpiti; 1) austrinken, Cig.; — 2) i. se, sich durch Trinken zu Grunde richten: izpija in izžira se, Cig.
  77. izpíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) ausfeilen, durchfeilen; žago i.; kolesa za ure i., Jap. (Prid.); — pren. i. pesem, Cig.; — 2) izžagati, aussägen, Cig.
  78. izpiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpiliti, Cig.
  79. izpípati, -pı̑pam, -pljem, vb. pf. ausraufen, herausreißen, Guts., Cig., M.; koren, repo i., Št.; las si i., Cig.; zob komu i., Gor.
  80. izpípniti, -pı̑pnem, vb. pf. herausrupfen, C.
  81. izpiráča, f. der Waschfetzen, der Waschlappen, C., Z.
  82. izpiralíšče, n. die Auswaschstätte: ovčje i., die Schafwäsche, DZ.; i. za rude, der Schlammherd, Cig.
  83. izpirálọ, n. das Waschmittel, Cig.
  84. izpíranje, n. das Auswaschen; — die Wäsche (im Hüttenwesen), Cig.; i. zlata, das Goldwaschen, Cig. (T.); — die Erosion ( geol.), Cig. (T.).
  85. izpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izprati; 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. madeže; — i. krivnjo, die Schuld auswetzen, Cig.; — 2) auswaschen: rudo, zlato, rano i.; usta, grlo si i., sich den Mund waschen.
  86. izpíravəc, -vca, m. kdor kaj izpira, Cig., Jan.
  87. izpı̑rək, -rka, m. 1) das Ausgewaschene: železni izpirki, aus den Eisenschlacken ausgewaschenes Eisen, das Kleineisen, Cig.; — 2) izpirki, = zmetki, die Rührmilch, Savinska dol.
  88. izpìs, -písa, m. das herausgeschriebene Stück, die ausgeschriebene Stelle, Cig.; der schriftliche Extract, Jan.
  89. izpísati, -šem, vb. pf. 1) herausschreiben, aus einem Buche, einer Schrift ziehen, Cig., Jan., nk.; excerpieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) zuende schreiben, ausschreiben; i. list; — i. zvezek, voll beschreiben; — vrata so bila izpisana od kamenja, t. j. udarci od kamenov so se na vratih poznali, Gor.; — 3) verschreiben: dokaj peres i., Cig.; — i. se, sich im Schreiben erschöpfen, Cig.
  90. izpisávati, -am, vb. impf. ad izpisati; = izpisovati, Mur.; — excerpieren: slovstvo za slovnik i., Levst. ( LjZv.).
  91. izpı̑sək, -ska, m. der Auszug (aus einer Schrift), der Extract, Cig., Jan., C.; i. iz kake knjige, Navr. (Let.); izpiski iz zemljiških knjig, DZ.; i. iz matice, der Matrikenauszug, Cig.; — izpiski, Excerpte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; izpiski iz listin, Regesten, Cig. (T.).
  92. izpískati, * -am, vb. pf. mit dem Spielen auf einem Blasinstrumente (Pfeife, Flöte) fertig werden, Cig.; — i. se, sich im Spielen auf Blasinstrumenten erschöpfen, Z.
  93. izpisnína, f. die Ausschreibegebür, Jan. (H.).
  94. izpisovȃnje, n. das Herausschreiben: das Excerpieren, nk.
  95. izpisovȃtelj, m. der Herausschreiber, der Excerptor, Let.
  96. izpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpisati; herausschreiben, ausziehen, excerpieren, Mur., Cig., Jan., nk.
  97. izpisovȃvəc, -vca, m. der Ausschreiber, der Auszieher, der Excerptor, Mur., Cig., nk.
  98. izpı̑š, m. der Ausschlag, vzhŠt.- C.; — der Scorbut, C.
  99. izpíščiti se, -im se, vb. pf. = izpišiti se, Tolm.
  100. izpı̑šək, -ška, m. die Hitzblatter, die Wimmer, C., vzhŠt.

   8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA