Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (9.201-9.300)

  1. iznítiti, -nı̑tim, vb. pf. ausfädeln, die Fäden ausziehen, Cig.
  2. iznı̑žati, -am, vb. pf. niedriger stellen, Z.; ermäßigen, nk.
  3. iznı̑žək, -žka, m. die Ermäßigung, Levst. (Pril.), Nov.
  4. izniževáti, -ȗjem, vb. impf. ad iznižati, Z., nk.
  5. iznorčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. ausscherzen, Cig.
  6. iznorẹ́ti, -ím, vb. pf. austoben, Cig.
  7. iznòs, -nósa, m. 1) das Hinaustragen, die Austragung, Cig.; — 2) = iznesek, der Betrag, Cig., DZ., SlN.- C.
  8. iznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Tragen fertig werden; hlapec je vsa drva iznosil v drvarnico; — 2) austragen (ein Kind), Cig.; gebären, C.; negodno je iznosila, sie hat abortiert, Cig.; — 3) i. se, durch langes Fruchttragen geschwächt werden: trta se je iznosila, M.; — 4) iznošen, abgetragen, abgenützt, Cig.
  9. iznǫ̑tra, adv. = iznotraj, Trub.- Mik.
  10. iznǫ̑traj, adv. = znotraj, C., Trub., nk.
  11. iznòv, adv. von neuem, neuerdings, (znov) Trub., Dalm., Rec., ( nam. iz nova?).
  12. iznǫ̑va, adv. = iz nova, von neuem, nk.
  13. iznǫ̑vič, adv. = iznova, von neuem, Z.
  14. iznǫ̑vičən, -čna, adj. neu: bati se je iznovičnih vstaj, SlN.
  15. iznúditi, -nȗdim, vb. pf. abdringen, Cig.
  16. izobáliti, -ȃlim, vb. pf. niederwerfen, (zob-) C.; — löschen, tilgen: greh i., ogr.- C.; — = prevrniti, BlKr.; i. se, = prevrniti se, BlKr.
  17. izobāra, f. črta enakega zračnega tlaka, die Isobare, Jes.
  18. izobaromēterski, adj. isobarometrisch, Cig. (T.).
  19. izǫ̑bčenəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig.
  20. izǫ́bčenje, n. der Bann, die Excommunication, Cig., Jan., C.; — die Acht, Cig.
  21. izobčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izobčiti, Jan., nk.
  22. izobčíłən, -łna, adj. Bann-: izobčı̑łno pismo, der Bannbrief, Cig.
  23. izobčílọ, n. die Excommunication, Cig.
  24. izobčı̑təv, -tve, f. die Excommunication, Jan.
  25. izǫ́bčiti, -ǫ̑bčim, vb. pf. ausschließen, Levst. (Nauk); — in den Bann thun, excommunicieren, Cig., Jan., C., nk.
  26. izobẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., nk.; (po nem.).
  27. izobhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = obhoditi, bereisen, ogr.- C.
  28. izobı̑łən, -łna, adj. reichlich, überschwenglich, Mur., Cig., Jan., C.
  29. izobı̑lje, n. der Ueberfluss, Cig. (T.).
  30. izobı̑łnost, f. die Reichlichkeit, die Ueberschwenglichkeit, Mur.
  31. izobı̑łšati, -am, vb. pf. vermehren, Cig.
  32. izobjẹ́stiti se, -jẹ̑stim se, vb. pf. muthwillig werden, C.
  33. izǫ́bliti, -ǫ̑blim, vb. pf. abrunden, Cig.
  34. izoblǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, nk.
  35. izobǫ́kati, -am, vb. pf. = izoblokati, Cig., Jan.
  36. izobrȃza, f. = izobrazba 2), C.
  37. izobrȃzba, f. 1) die Bildung, die Formation: navpična, porazna i., die senkrechte, horizontale Gliederung, Cig. (T.), Jes., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die geistige Ausbildung, nk.
  38. izobráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) formen, gestalten, Mur., Cig., Jan.; Bog izobrazi lepo človeško telo, Ravn.; — ausbilden (den Geist), izobražen, gebildet, Cig., Jan., M., nk.; — 2) bildlich darstellen, Cig. (T.), nk.
  39. izobrazljìv, -íva, adj. 1) bildend, nk.; — 2) bildsam, bildungsfähig, C., (-žljiv) Cig.
  40. izobrȃznik, m. der Bildner, Vrtov. (Sh. g.).
  41. izobrazováti, -ȗjem, vb. impf. = izobraževati, Cig., Jan.
  42. izobrážati, -am, vb. impf. ad izobraziti, Mur., Cig.
  43. izobrȃženəc, -nca, m. der Gebildete, C., nk.
  44. izobráženje, n. 1) die Gestaltung, Mur., Cig.; — 2) die Ausbildung, Cig.
  45. izobrȃženka, f. die Gebildete, Z., nk.
  46. izobrȃženost, f. die Bildung, die geistige Cultur, Cig., Jan., nk.
  47. izobrȃženstvọ, n. die Intelligenz, die Gebildeten, C., SlN.
  48. izobraževáłən, -łna, adj. bildend, Bildungs-, nk.; izobraževalni zavodi, die Bildungsanstalten, nk.
  49. izobraževalíšče, n. die Bildungsanstalt, Jan.; i. za učitelje, učiteljice, die Lehrer-, Lehrerinnenbildungsanstalt, DZ.
  50. izobraževȃłnica, f. die Bildungsanstalt, SlN.- C.; i. učiteljska, vojaška, Levst. (Nauk).
  51. izobraževȃnje, n. das Ausbilden, die Ausbildung, Cig., Jan., nk.
  52. izobraževȃtelj, m. = izobraževavec, Jan. (H.).
  53. izobraževáti, -žȗjem, vb. impf. ad izobraziti; 1) bilden, formen, Cig., Jan.; — 2) geistig ausbilden, Cig., Jan., nk.
  54. izobraževȃvəc, -vca, m. der Bildner, Cig., nk.
  55. izobraževȃvka, f. die Bildnerin, nk.
  56. izobražljìv, -íva, adj., Cig.; pogl. izobrazljiv.
  57. izočítati, -ı̑tam, vb. pf. = objaviti, Vod. (Izb. sp.).
  58. izogeotērma, f. črta enake zemeljske toplote, die Isogeotherme, Jes.
  59. izogìb, -gíba, m. das Ausweichen: znamenje izogiba, das Ausweichsignal, DZ.
  60. izogíbati se, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izogniti se; ausweichen; i. se koga (česa), jemanden (etwas) meiden, fliehen.
  61. izogı̑bək, -bka, m. etwas, dem man ausweichen muss: stal je po cele ure poleg biljarda ali poleg kvartne mize, igralcem napotje, točajem izogibek, Jurč.
  62. izogíbən, -bna, adj. 1) das Ausweichen betreffend: izogı̑bno znamenje, das Ausweichsignal, DZ.; — 2) ausweichend: i. odgovor, Cig. (T.); — 3) vermeidlich, Jan. (H.).
  63. izogljenẹ́ti, * -ím, vb. pf. verkohlen ( intr.), Cig.
  64. izogljeníti, * -ím, vb. pf. in Kohle verwandeln, C.; — i. se, = izogljeneti, Cig.
  65. izogljiti, *** -im, vb. pf. = izogljeniti, Cig.
  66. izǫ̑hati, -am, vb. pf. = izvohati, Dol.- Z.
  67. izohimēna, f. črta enake srednje zimske topline, die Isochimene ( geogr.), Cig. (T.), Jes.
  68. izok, m. die Cicade, Jurč. (Tug.); — stsl.
  69. izokrīma, f. črta največe mrzlote morskega površja, Jes.
  70. izokrǫ́gliti, -krǫ̑glim, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.
  71. izokrǫ́gljenje, n. die Abrundung: i. svot, DZ.
  72. izokrogljevȃnje, n. die Abrundung, DZ.
  73. izokrogljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izokrogliti, DZ.
  74. izokroževáti, -ȗjem, vb. impf. ad izokrožiti, Jan. (H.).
  75. izokrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.; — i. drobce na cele krajcarje, DZ.
  76. izolātor, -rja, m. samilo, der Isolator, der Nichtleiter ( phys.), Cig. (T.).
  77. izolı̑ka, f. die Ausbildung, C.
  78. izolı̑kati, -am, vb. pf. ausbilden, Let.
  79. izomı̑ka, f. die Ausbildung, nk.; praktična i., DZ.
  80. izomı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. ausbilden, Cig.
  81. izomorfı̑ja, f. enakost kristalnih oblik pri raznih tvarinah, istolikost, die Isomorphie, Cig. (T.).
  82. izonẹ́gati, -am, vb. pf. eine Handlung, die man augenblicklich nicht bestimmt nennen kann, vollenden, Cig.
  83. izonẹgáviti, -ȃvim, vb. pf. = izonegati, Z.
  84. izongáviti, -ȃvim, vb. pf. = izonegati, Cig.
  85. īzop, m. neka rastlina: der Ysop (hyssopus).
  86. izopáčenost, f. = izpačenost, die Verdorbenheit, die Verkehrtheit, Vest.
  87. izopačevȃnje, n. die Verfälschung, Cig. (T.), DZ.; i. javnih kreditnih listov, DZ.
  88. izopačı̑telj, m. der Verderber, C.
  89. izopáčiti, -im, vb. pf. = izpačiti; verderben, corrumpieren, C., nk.; verfälschen, h. t.- Cig. (T.); verkehrt darstellen, Cig. (T.); — izopačen kristal, missgebildet, Erj. (Min.).
  90. izopȃka, f. die Fälschung, DZ.
  91. izorahīja, f. črta istočasne plime morske, Jes.
  92. izoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) herausackern, aufackern; kamenje i.; — 2) mit dem Ackern fertig werden, auspflügen; njivo i.; — aufackern; ledino i.
  93. izorávati, -am, vb. impf. ad izorati, Cig.
  94. izǫ̑rglati, -am, vb. pf. durchorgeln; fertig orgeln.
  95. izostȃjati, -am, vb. impf. ad izostati; ausbleiben, Jan., nk.; iz šole i., časniki izostajajo, nk.
  96. izostȃnək, -nka, m. das Ausbleiben, Jan. (H.); — das Ausgebliebene, Jan. (H.).
  97. izostȃnje, n. das Ausbleiben, DZ.
  98. izostáti, -stȃnem, vb. pf. ausbleiben, Jan., nk.; (po nem.).
  99. izostíti, -ím, vb. pf. spitzig machen, Cig.
  100. izostríti, -ím, vb. pf. schärfen, Cig.; — verschärfen: i. kazen, Cig.

   8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA