Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (9.001-9.100)

  1. izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise ( math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.- M., Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.).
  2. izmẹ̑nast, adj. unförmlich, monströs, Dict.
  3. izməncáti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; zrna iz klasu i.; — 2) mit dem Zerreiben fertig werden: i. proso, das Austreten der Hirse beenden, jvzhŠt.
  4. izmẹ̑nce, adv. wechselweise, C.
  5. izməndráti, -ȃm, vb. pf. mendraje izprositi, abdrillen, Cig.
  6. izmẹnè, -ę́ta, m. der Wechselbalg, Cig.; psovka: ti izmene grdi ti! Lašče- Levst. (Rok.).
  7. izmẹ́ničən, -čna, adj. izmẹ̑nični kot, der Wechselwinkel ( math.), Tuš.- Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  8. izmenı̑t, adj. Wechsel-, i. kot, ein Wechselwinkel, izmenite rime, Wechselreime, h. t.- Cig. (T.); izmenito, abwechselnd, SlN.; — hs.
  9. izmenı̑təv, -tve, f. die Auswechslung, Cig.
  10. izmẹ́niti, * -im, vb. pf. 1) auswechseln, Mur., Jan.; verwechseln, Cig. (T.); — ablösen: nova straža staro izmeni, Navr. (Let.); — 2) i. se, sich ändern, Mur.; Izmene se kače v zvezdice, Npes.- Kres; — ausarten, Cig.
  11. izmẹ̑nja, f. der Austausch, die Auswechslung, Mur., Cig., Jan., DZ.; i. knjig, Cig.; i. straže, die Ablösung der Wache, Cig.
  12. izmẹnjalíšče, n. der Auswechslungsort, DZ.
  13. izmẹ́njati, -am, I. vb. pf. auswechseln, austauschen; i. denar, i. klobuk; i. stražo, ablösen, Cig.; — II. vb. impf. ad izmeniti, = izmenjavati, Mur.
  14. izmẹnjȃva, f. die Auswechslung, Jan.
  15. izmẹnjávati, -am, vb. impf. ad I. izmenjati, = izmenjevati.
  16. izmẹnję́nec, -nca, m. der Zwitter, Hip. (Orb.).
  17. izmẹnję́nik, m. 1) der Wechselbalg, Cig.; — 2) der Zwitter, Poh.
  18. izmẹnjevȃnje, n. das Auswechseln, das Austauschen.
  19. izmẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izmenjati, izmeniti; auswechseln, austauschen.
  20. izmẹnljìv, -íva, adj. auswechselbar, Jan. (H.).
  21. izmẹ̑noma, adv. abwechselnd: vstajal je in pletel koš, potem spet molil, in tako dalje izmenoma, Cv.
  22. izmę̑ra, f. die Ausmessung, die Abmessung, das Ausmaß, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; izmera učnine, DZ.; izmere, Vermessungen, DZkr.
  23. izmę̑rək, -rka, m. = izmera, Cig.
  24. izmę́rən, -rna, adj. ermesslich, messbar, Jan., Cig. (T.).
  25. izmerílọ, n. das Ausmaß, Levst. (Pril.).
  26. izmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. ausmessen; i. dolgost in širokost; posodo i.; i. kaj na sežnje, abklaftern, Cig.; na stopinje i., abschreiten, Cig.; i. na oko, nach dem Augenmaß abmessen; i. cesto, traçieren, Cig.; i. kraj, eine Gegend aufnehmen, Cig. (T.).
  27. izmerı̑tva, f. die Abmessung, DZ.
  28. izmę́rjanje, n. die Ausmessung, die Vermessung(en), Cig.
  29. izmę́rjati, -am, vb. impf. ad izmeriti; ausmessen, vermessen.
  30. izmę́rjenje, n. die Ausmessung.
  31. izmę́rjenost, f. die Bemessenheit, Cig., Jan.
  32. izmerljìv, -íva, adj., Cig., Jan.; pogl. izmeren.
  33. 1. izmésti, -métem, vb. pf. 1) herausfegen; i. smeti iz kota; — 2) ausfegen; i. kot; — i. se (o nebu), auswittern, Šol.
  34. 2. izmę́sti, -mę́tem, vb. pf. ausbuttern, Jan. (H.).
  35. izmešetáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) ermäkeln, ausmäkeln; — 2) aufhören zu mäkeln, Z.
  36. izmešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = izmešetariti, Z.
  37. izmèt, -mę́ta, m. das Ausgeworfene, der Auswurf ( z. B. einer Mine), Cig.; — das Verworfene, der Abschaum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
  38. izmẹtálọ, n. = iztrebilo, das Ausführungsorgan ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  39. izmetanína, f. das Strandgut, Jan.
  40. izmẹ́tanje, n. 1) das Hinauskehren; — 2) das Auskehren, das Ausfegen.
  41. 1. izmétati, -mę́čem, I. vb. pf. 1) das Herauswerfen beenden; i. kamenje iz jame; veliko krvi iz sebe i.; — i. zobe, ausbrechen, die letzten Lamm- oder Füllenzähne verlieren (o ovcah in konjih), Cig.; — 2) i. se, in die Kolben schießen: sirek se je izmetal, Vrsno- Erj. (Torb.); — II. izmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izvreči, izmetati I., 1) auswerfen, Cig., Mik.; ausschließen: izmetajoč vzrok, ein Ausschließungsgrund, Levst. (Pril.); — 2) i. se, Aehren ansetzen: ječmen se je izmetal, Dalm.; — tvor se izmeče, bildet sich, Z.; — žužki se izmečejo, kriechen aus, Vrt.
  42. 2. izmẹ́tati, * -am, vb. impf. ad izmesti; herausfegen, ausfegen.
  43. izmetávati, -am, vb. impf. ad izvreči, izmetati I.; 1) herauswerfen; (werfend) ausladen; vrage i., die Teufel austreiben, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zobe i., daran sein, die Lamm- oder Füllenzähne zu verlieren, ausbrechen (o ovcah in konjih), Cig.; — 3) i. se, in Aehren schießen, Aehren ansetzen; pšenica se izmetava, vzhŠt.- C.; — tvor se izmetava, bildet sich, Z.; — 4) i. se po kom, jemandem nachgerathen, Ravn.
  44. 1. izmẹ̑tək, -tka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf, der Ausschuss, Cig., Jan., nk.; — izmetki, die Excremente, Vrt.; die Auswurfstoffe, DZkr.
  45. 2. izmẹ̑tək, -tka, m. das Auskehricht, der Mist, C., Valj. (Rad).
  46. izmę́ti, -mánem, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; i. se, infolge des Schüttelns und Reibens herausfallen, sich ausrühren (o žitu), Cig.; — 2) das Reiben beenden; i. proso: austreten, Cig., M., Kr.
  47. izmetína, f. = 2. izmetek, das Kehricht, Z.
  48. izmetljaj, m. das Geschwür, Z., Notr.
  49. izmetováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvreči, auswerfen; ausschießen, ausmerzen, Cig.
  50. izməzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Cig.
  51. izmę́zniti se, -mę̑znem se, vb. pf. sich entwinden, C.
  52. izmíjati, -am, vb. impf. ad izmiti, = izmivati, Cig.
  53. izmíkanje, n. 1) das Ausreißen; — 2) das Entrücken; — das Entwenden; — prim. izmikati.
  54. izmíkati, -mı̑kam, -čem, I. vb. impf. ad izmekniti; 1) ausreißen: kokolj i., ausjäten, vzhŠt.- C.; — 2) entrücken, wegrücken; — i. se, entgleiten, aus seiner Lage weichen, Cig.; sich fortstehlen, Cig.; — II. vb. pf. 1) izmı̑kati, -am, das Hecheln beenden, aushecheln, fertig hecheln; vse predivo i.; — 2) ausbilden: Vodnik je prvi izmikal glasove slovenski liri, Glas.
  55. izmikljìv, -íva, adj. ausweichend: i. odgovor, nk.
  56. izmikováti, -ȗjem, vb. impf. = izmikati I.
  57. izmíljanje, n. die Erosion, Cig. (T.).
  58. izmíljati, -mı̑ljam, vb. impf. ad izmleti, Cig.
  59. izmírati, * -ı̑ram, vb. impf. ad izmreti; im Aussterben begriffen sein, aussterben, Cig. (T.), nk.
  60. izmisati se, -am se, vb. pf. sich ausmausen, Cig.
  61. izmı̑səł, -sla, m. = izmišljaj, Cig. (T.).
  62. izmísəłn, -səłna, adj. = izmišljiv, Jan. (H.).
  63. izmı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Erdichtung, Cig., Navr. (Kop. sp.); to so prazni izmisleki, das sind faule Fische, Cig.
  64. izmísliti, -mı̑slim, vb. pf. ersinnen, erdichten, erfinden; i. (si) kaj; to si (si) ti izmislil, das ist deine Erfindung; izmišljen, ersonnen, erdichtet; izmišljene pripovedke; fingiert, Cig. (T.); izmišljeno ime.
  65. izmı̑šljaj, m. die Erdichtung, Cig. (T.).
  66. izmišljálọ, n. der Spintisierer ( zaničlj.), Cig. (T.); — hs.
  67. izmíšljanje, n. das Ersinnen, das Erdichten; i. besed, Cig.
  68. izmíšljati, -am, vb. impf. ad izmisliti; ersinnen, erdichten, erfinden.
  69. izmišljȃva, f. die Erdichtung, Cig., C.; nedolžne izmišljave, Levst. (Zb. sp.).
  70. izmišljávati, -am, vb. impf. = izmišljevati.
  71. izmišljȃvəc, -vca, m. der Erdichter, der Ersinner, Meg., Cig., C.
  72. izmišljȃvka, f. die Erdichterin, Ravn.- Valj. (Rad).
  73. izmíšljenica, f. das Hirngespinnst, die Chimäre, Cig. (T.).
  74. izmišljenína, f. die Erdichtung, die Fabelei, Cig. (T.).
  75. izmíšljenka, f. ein ersonnenes Wort, nk.; eine erdichtete Erzählung, Bes.
  76. izmišljetina, f., nk., pogl. izmišljotina.
  77. izmišljevȃnje, n. das Ersinnen, das Erdichten, das Erfinden.
  78. izmišljeváti, -ȗjem, vb. impf. aussinnen, ersinnen, erdichten, erfinden; kaj si vse izmišljujejo ljudje!
  79. izmišljevȃvəc, -vca, m. der Ersinner, der Erdichter.
  80. izmišljevȃvka, f. die Ersinnerin, die Erdichterin.
  81. izmišljı̑ja, f., Zora, pogl. izmišljava.
  82. izmišljìv, -íva, adj. erfinderisch, Jan.
  83. izmišljívost, f. die Erfindungskraft, Jan.
  84. izmišljotina, f. = izmišljava, Cig. (T.), nk.; — hs.
  85. izmíti, -mı̑jem, vb. pf. 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. maroge; — 2) auswaschen; i. sod, rane.
  86. izmívanje, n. 1) das Wegwaschen; — 2) das Auswaschen.
  87. izmívati, -am, vb. impf. ad izmiti; 1) wegwaschen; — 2) auswaschen.
  88. izmı̑vək, -vka, m. mesto, katero je voda izmila, predrla, C.
  89. izmladíti se, ** -ím se, vb. pf. abliegen (o sadju), Dol.
  90. izmlẹ́sti, -mółzem, vb. pf. = izmolsti.
  91. izmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. 1) durch Mahlen herausbringen, ausmahlen: preveč i. žito, Cig., Z.; — 2) mit dem Mahlen fertig werden.
  92. izmlẹ́zivọ, n. = mlezivo, Z., KrGora.
  93. izmóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) heraushelfen: i. koga iz —, C.; — 2) auswirken: i. komu kaj, Cig.
  94. izmóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. auswässern, ausbeizen (und dadurch Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
  95. izmodrijániti, -ȃnim, vb. pf. = izmodrovati, Cig.
  96. izmodríti, -ím, vb. pf. klug machen; to ga bo izmodrilo; i. se, klug werden, jvzhŠt.
  97. izmodrováti, -ȗjem, vb. pf. ausklügeln, ergrübeln, Cig., M.; teorije i., Zora; ni zadovoleval s tem, kar je izmodroval sam, Navr. (Spom.); ergründen: celega neba zvezde i., Preš.; hotel sem moža izmodrovati, Glas.
  98. izmòł, -móla, m. izmoli, Erosionsthäler, Cig. (T.); — češ.
  99. izmolẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. durch zudringliches Bitten erlangen, erbetteln.
  100. izmóliti, -mǫ́lim, vb. pf. 1) durch Beten erlangen, erflehen, erbeten; i. komu blagoslov iz nebes, Cig.; — 2) mit dem Beten fertig werden, ausbeten; še enega očenaša nisem mogla i.

   8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA