z (8.901-9.000)

8901. izlı̑čkati, -am, vb. pf. i. koruzo, mit dem Schälen des Kukuruzes fertig werden, Dol., Gor.
8902. izliják, m. die Gosse, jvzhŠt.
8903. izlíjanje, n. = izlivanje, Mur., Cig.
8904. izlíjati, -am, vb. impf. ad izliti, = izlivati, Mur., Cig., Jan.
8905. izlı̑k, m. na izlik, zum Schein, Jan., Mik.
8906. izlı̑ka, f. der Vorwand, Cig. (T.), BlKr.- Mik., Svet. (Rok.); na izliko, zum Scheine, vzhŠt.
8907. izlı̑kati, -am, vb. pf. ausglätten, Cig., Jan.; auspolieren, Z.; izlikani in nabrušeni meči, Jap.- C.; izlikani predalniki, politierte Kästen, LjZv.; — i. perilo, plätten, Cig.; i. sukno, appretieren, Cig.; putzen, Jan.; — durchbilden, Cig.; = olikan, fein, Cig.
8908. izlíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, vzhŠt.
8909. izlísiti, -lı̑sim, vb. pf. fleckig machen: i. si kožo, sich die Haut abschürfen, vzhŠt.
8910. izlı̑tək, -tka, m. der Ausguss, C.
8911. izlíti, -líjem, vb. pf. 1) ausgießen, weggießen; vino iz kupice i.; — 2) i. se, überlaufen, überströmen, Cig.; Sava se je izlila, ist ausgetreten, Cig.; sich ergießen, Cig.; žolč se mu je izlil, = die Galle läuft ihm über, Cig.; prim. razliti; — 3) i. se, aufhören zu gießen, (zu regnen), ausregnen: izlilo se je, Cig.
8912. izlítje, n. das Ausgießen, der Ausguss.
8913. izlı̑v, m. 1) der Erguss, Cig., Jan.; — 2) die Mündung eines Flusses, Cig., Jan., nk.; i. reke; — der Einfluss ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; — jetrni i., der Lebergang, Cig.
8914. izlivalíšče, n. die Ausgussstätte, Mur.
8915. izlivȃłnik, m. der Ausguss, die Gosse ( z. B. in der Küche), Savinska dol.
8916. izlívanje, n. das Ausgießen, die Ergießung.
8917. izlívati, -am, vb. impf. ad izliti; 1) ausgießen, weggießen; vodo iz škafa i.; i. se, sich ergießen, münden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (unwillkürlich) vergießen, verschütten, Cig.; kaj tako izlivaš! lepo nesi posodo! — i. se, austreten (o rekah), Cig.
8918. izlı̑vən, -vna, adj. Mündungs-: izlivno jezero, Jes.
8919. izlı̑vnjak, m. der Ausguss, die Gosse, C.
8920. izlízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken herausbringen, herauslecken; med i. iz skodelice; — i. se, sich heilen, genesen; sich herausarbeiten, sich durchschmiegen; — 2) zerlecken, Cig.; — abwetzen, abnützen; izlizan denar, izlizano sukno, Cig.; i. se, sich abwetzen, sich abnützen; lemeži se v peskasti prsti zelo izližejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) i. kaj iz koga, jemandem etwas abschmeicheln, Cig.
8921. izlı̑zək, -zka, m. izlizana stvar, Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. obrabljen kos mila, Vreme- Erj. (Torb.).
8922. izlizováti, -ȗjem, vb. impf. ad izlizati.
8923. izlǫ̑č, m. = razred (Classe), (zloč) ogr.- Valj. (Rad).
8924. izlǫ́čati, -am, vb. impf. ad izločiti; ausscheiden, nk.; i. iz sebe, absondern, DZ.; i. se, sich ausscheiden, nk.; iz bakrenice izloča se modra galica v lepih kristalih, Erj. (Min.).
8925. izlǫ̑čba, f. die Ausscheidung, Cig.; — die Ausnahme, Cig.
8926. izlọ̑čək, -čka, m. das Abgesonderte, Cig. (T.); — kleiner Abschnitt im Buche, (zloček) Valj. (Rad); — der Vorbehalt, Cig.
8927. izlǫ́čən, -čna, adj. ausschließlich, Jan., Zv.
8928. izlǫ́čenje, n. die Ausscheidung, Cig.; — der Bann, Cig.
8929. izločevȃnje, n. die Absonderung (i. pota, sline itd.), Cig. (T.).
8930. izločeváti, -ȗjem, vb. impf. = izločati; ausscheiden, absondern, Cig. (T.), nk.; — ausschließen, fern halten, Cig. (T.), Nov.- C.
8931. izločíłən, -łna, adj. = izločljiv, ausschließlich: izločilna pravica, DZ.
8932. izločílọ, n. 1) das Absonderungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Ausschließung, DZ.
8933. izločı̑təv, -tve, f. die Ausscheidung, die Ausschließung, Jan.
8934. izlǫ́čiti, -im, vb. pf. ausscheiden, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); absondern ( zool.), Cig. (T.), nk.; ausschließen, Cig., Jan., Cig. (T.); excommunicieren, ZgD.
8935. izločljìv, -íva, adj. ausschließlich, Cig. (T.), ZgD., DZ.
8936. izlòg, -lǫ́ga, m. die Geschichte ("historia"), Alas.
8937. 1. izlǫ́kati, * -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.
8938. 2. izlǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, Mur.
8939. izlǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. ausbiegen, Cig., C., Mik.; — auswölben, M.
8940. izlòm, * -lóma, m. der Ausbruch, das Ausbrechen, Z.
8941. izlǫ̑mək, -mka, m. der Ausbruch, Z.
8942. izlómiti, -lómim, vb. pf. durch Brechen herausbringen, ausbrechen, Cig.
8943. izlózən, -zna, adj. kar je iz loze, aus dem Haine, Štrek.
8944. izlǫ̑žba, f. = razstava, die Ausstellung, Jan., nk.; — hs.
8945. izložı̑telj, m. der Aussteller, Nov.- C., nk.
8946. izložíti, -ím, vb. pf. 1) herauslegen, auspacken, ausladen; — = razstaviti, ausstellen, Jan., nk.; — 2) = razložiti, auslegen, deuten, erklären, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
8947. izložníca, f. die Ausstellerin, Jan. (H.).
8948. izložník, m. der Aussteller, Jan. (H.), C.
8949. izlúčati, -am, vb. pf. mit dem Werfen fertig werden: vse kamenje i., alle Steine geworfen haben; = i. se, sich verwerfen, Cig.
8950. izlúditi, -im, vb. pf. verlocken, verführen: ženske so me izludile, Fr.- C., jvzhŠt.
8951. izlúgati, -am, vb. pf. = izlužiti, Cig.
8952. izlúknjati, -lȗknjam, vb. pf. auslochen, durchlöchern, Cig., C.
8953. izlúpiti, -im, vb. pf. ausschälen.
8954. izlúskati, -lȗskam, vb. pf. aushülsen, Cig.
8955. izlúščiti, -im, vb. pf. aushülsen; jedrce i., auskernen, Cig.; i. koruzo, Pjk. (Črt.); losgelöst: izluščeni kristali, lose Krystalle, Cig. (T.).
8956. izlúženəc, -nca, m. die ausgelaugte Asche, Cig., Nov.
8957. izluževȃłnica, f. die Laughütte, Cig.
8958. izlúžiti, -im, vb. pf. 1) auslaugen; dež bode pepel izlužil, Nov.; izlužen pepel, ausgelaugte Asche, Cig.; — durch die Lauge herausbringen: i. madež iz perila, Cig.; — 2) in der Lauge ausbeizen, Cig.; kože se v lužnici izlužijo, Vrt.
8959. izmȃgati, -am, vb. impf. ad izmoči; i. komu kaj, jemandem etwas auswirken, Cig.
8960. izmagováti, -ȗjem, vb. impf. auswirken, Cig.
8961. izmáhati se, -am se, vb. pf. sich durchschlagen, sich herausarbeiten, Cig.
8962. izmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. i. perilo, die Wäsche im Wasser ausschwenken, Lašče- Levst. (Rok.).
8963. izmakatáti, -atȃm, -áčem, vb. pf., Cig., pogl. 2. izmeketati.
8964. izmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izmočiti; auswässern (durch Wasser, Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
8965. izmákniti, -nem, vb. pf., pogl. izmekniti.
8966. izmáknjenje, n. die Verrenkung, Cig.
8967. izmȃla, adv. = iz mala, von Kindheit an, C.
8968. izmȃlati, -am, vb. pf. ausmalen; — i. sobo; mit Farben abbilden, Cig.
8969. izmáljati, -am, vb. pf. = razmaljati, kleinweise austheilen: kruh med otroke i., Cig., M.; — durch kleine Ausgaben verthun, verspellen: svoj denar i., Cig.
8970. izmámiti, -mȃmim, vb. pf. durch Bethörung herauslocken, erschwindeln: i. iz koga kaj, Cig., Jan.; izmamil je iz njega marsikatero skrivnost, Cv.; tudi: i. koga za kaj, Cig.
8971. izmȃnjšati, -am, vb. pf. = zmanjšati, verkleinern, vermindern, Levst. (Nauk); — prim. rus. izmalitь, verkleinern.
8972. izmȃnjšək, -ška, m. die Verminderung, die Reduction, Levst. (Pril.).
8973. izmanjševáti, -ȗjem, vb. impf. = zmanjševati, verkleinern, vermindern, Levst. (Pril.).
8974. izmanjšílọ, n. die Verminderung: i. dohodkov, Levst. (Pril.).
8975. izmanjšljìv, -íva, adj. verkleinernd: izmanjšljiva beseda, das Verkleinerungswort, Vrt., Let.
8976. izmȃrnjati, -am, vb. pf. ausschwatzen, Z.
8977. izmastíti, -ím, vb. pf. ausquetschen, auskeltern, Šol.; vse grozdje i., C.; — prim. zmastiti, mestiti.
8978. izmastíti se, -ím se, vb. pf. feist werden, C.
8979. izmaščeváti se, -ȗjem se, vb. pf. sich genug rächen, Z., nk.
8980. izmaševáti, -ȗjem, vb. pf. die Messe zuende lesen, Z.
8981. izmȃtati, -am, vb. impf. ad izmotati, Erj. ( LjZv.).
8982. izmázati, -mȃžem, vb. pf. durch Schmieren, Salben verbrauchen, Cig.
8983. izmȃzək, -zka, m. der Rest eines Schmiermittels (eines Fettes, einer Salbe), Lašče- Erj. (Torb.); — = izvržek, der Abschaum, Cig.
8984. izmę́cati, -mę̑cam, vb. pf. abzwingen, entpressen: i. komu kaj, Cig.
8985. izmẹ̑čək, -čka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf; i. tega sveta, Pohl.- Valj. (Rad).
8986. izmečíti, -ím, vb. pf. weich machen, i. se, weich werden, Cig.
8987. izmečkáti, * -ȃm, vb. pf. durch Quetschen etwas herausbringen, ausquetschen, Cig.
8988. izmèd, praep. c. gen. zwischen (zwei oder mehreren Dingen), mitten aus (einer Menge) hervor; popeljem Izraelce izmed njih, Ravn.- Mik.; eden izmed vas, einer aus eurer Mitte; najstarši izmed bratov, der Aelteste unter den Brüdern.
8989. izmədlẹ́ti, -ím, vb. pf. = zmedleti, mager, schwach werden, Z.; žito na polju je izmedlelo, Z.
8990. izməglíca, f. der Nebelregen, Cig. (T.), C.; — hs.
8991. izmehčáti, -ȃm, vb. pf. = zmehčati, Z.; — i. se, durch Abliegen weich werden: hruške so se izmehčale, jvzhŠt.
8992. izmehkúžiti, -ȗžim, vb. pf. verweichlichen, Cig.
8993. izməhnátiti, -ȃtim, vb. pf. flaumig machen, vzhŠt.- C.
8994. izmèj, praep. c. gen. = izmed.
8995. izmę́kati, -am, vb. impf. ad izmečiti, Cig.
8996. 1. izmeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. aufhören zu meckern, ausmeckern, Cig.
8997. 2. izməkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. pf. = izmektati, (izmakatati) Cig.
8998. izməkníti, -máknem, vb. pf. 1) ausreißen: i. zob, C., vzhŠt.; — ausrupfen, Mur., C.; — 2) entrücken; blazinico komu izpod glave, stolček izpod nog i.; i. se, aus seiner Lage weichen; entgleiten, Cig.; glava se mu izmakne na roke, Zv.; — i. se, sich entziehen, M.; entweichen, Cig.; — i. si nogo, kolk, verrenken, Cig.; — 3) = zmekniti, entwenden, Jan.
8999. izməktáti, -ȃm, vb. pf. gehörig rütteln, Dol.
9000. izmẹ̑mba, f. der Austausch: i. izrecil, der Austausch der Erklärungen, DZ.

   8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani