z (8.801-8.900)

8801. izkȗstvən, -stvəna, adj. Erfahrungs-, empirisch; i. dokaz, ein Erfahrungsbeweis; izkustveno znanstvo, die Erfahrungswissenschaft, Cig. (T.); izkustvena verjetnost, die Wahrscheinlichkeit a posteriori ( opp. umstvena v., a priori), h. t.- Cig. (T.); — prim. izkustvo.
8802. izkȗstvənost, f. die Erfahrungsmäßigkeit, Cig. (T.).
8803. izkȗstvọ, n. die Erfahrung, die Empirie, h. t.- Cig. (T.); to je izkustvu protivno, Žnid.; narodi so bili nevedna deca, brez potrebnega izkustva, Navr. (Let.); — stsl.
8804. izkȗša, f. = izkus, Mur.
8805. izkušȃj, m. die Probe ( math.), Cig. (T.).
8806. izkušáłən, -łna, adj. Probier-: izkušȃłni papir, das Reagenzpapier, Cig. (T.); izkušalni kamen, der Probierstein, C.
8807. izkušálọ, n. das Probewerkzeug, Cig.; — izkušala, Reagentien ( chem.), Cig. (T.).
8808. izkúšanəc, -nca, m. der Probelehrling, Cig.
8809. izkúšanje, n. 1) das Versuchen; — das Prüfen, das Erproben; i. rude, die Erzprobe, Cig. (T.); — 2) der Wetteifer, Cig.
8810. izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.
8811. izkušȃva, f. die Versuchung, C.
8812. izkušavalíšče, n. die Versuchsstation, Cig. (T.).
8813. izkušávati, -am, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen: uho izkušava govorjenje, Dalm.; ti, pravični Bog, izkušavaš srca in obisti, Dalm.
8814. izkušȃvəc, -vca, m. der Prüfer, der Probierer, Cig.; — der Versucher, Mur., ogr.- C.; Bog ni izkušavec (sk-) na hudo, Jap. (Sv. p.); (izkušȃvəc, Mur.).
8815. izkušȃvka, f. die Versucherin, Mur.
8816. izkušȃvstvọ, n. die Versuchungskunst, Cig.
8817. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
8818. izkušenják, m. ein erfahrener Mann, C.
8819. izkȗšənjski, adj. erfahrungs-, practisch: izkušenjski nauki, Vod. (Bab.).
8820. izkúšenost, f. die Erprobtheit, die Bewährtheit, Cig., Jan., nk.; die Erfahrenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
8821. izkuševáłən, -łna, adj. empirisch, Cig.
8822. izkuševáti, -ȗjem, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen, versuchen; Boga i., Trub.
8823. izkuševȃvəc, -vca, m. der Prüfer, Cig.; der Versucher, Mur.
8824. izkuševȃvka, f. die Prüferin, Cig.; die Versucherin, Mur.
8825. izkȗšnja, f. 1) der Versuch, die Probe; na izkušnjo (= na negotovo prodajo) izvažati, auf Losung ausführen, Cig. (T.); — die Prüfung, das Examen, Cig., Jan.; prim. preskušnja; — = izkušnjava, ogr.- C.; nas ne peljaj v izkušnjo, Trub., Dalm., Boh.; — 2) die Erfahrung; i. uči, Levst. (Nauk); i. uči človeka, Cig.
8826. izkušnjȃva, f. 1) die Versuchung; nas ne pelji v izkušnjavo; izkušnjave nas obdajejo od vseh strani; — 2) der Versucher (psovka): pojdi, pojdi, izkušnjava! jvzhŠt.
8827. izkušnjȃvəc, -vca, m. der Versucher (o hudiču), Dalm., Dol.
8828. izkuštráti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen, Z.; lase komu i., (sk-) C.; vsa si izkuštrana, (sk-) jvzhŠt.
8829. izkvȃra, f. die Pfuscherei, das Verderbnis, C.
8830. izkvȃrba, f. die Verpfuschung, C.
8831. izkváriti, -im, vb. pf. verderben, Mur., Cig.; i. se, verderben ( intr.), Mur.; izkvarjen, verderbt ( n. pr. o okusu), Cig. (T.); ( nav. skvariti, toda prim. hs. iskvariti).
8832. izkvárjati, -am, vb. impf. ad izkvariti, Z.
8833. izkvárjenje, n. die Verderbung, C.; die Verdammnis, (sk-) kajk.- Valj. (Rad); (skvarjenjè) ogr.- Valj. (Rad).
8834. izkvárjenost, f. die Verderbtheit, die Corruption, Raič ( Let.).
8835. izkvarjeváti, -ȗjem, vb. impf. = izkvarjati, M.
8836. izkvȃrnik, m. der Verderber, ogr.- C., M.
8837. izláčniti, -lȃčnim, vb. pf. aushungern, Z., Dol.; i. se, sich aushungern, Dol.
8838. izláčnjenje, n. die Hungercur, V.-Cig.
8839. izlȃdjati, -am, vb. pf. (po nem.) ausschiffen, Cig.; pogl. izkrcati.
8840. izlȃga, f. 1) die Ausladung, das Debarquement, Cig.; — 2) die Auslage (für Waren), Cig.; — 3) (po nem.) = razlaga, die Auslegung, die Deutung, Dalm.; sanjske izlage, Ravn.
8841. izlagȃłnica, f. der Auslagekasten, Cig., Nov.
8842. izlȃganje, n. 1) das Herauslegen; — das Ausladen, Cig.; — 2) = razlaganje: po izlaganju sv. Gregorja, Bas.; i. teoretičnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanstva, Navr. (Kop. sp.).
8843. izlȃgati, -am, vb. impf. ad izložiti; 1) herauslegen; auspacken, ausladen; — 2) = razlagati, auslegen, deuten, Mur., Cig.; i. besede, Trub., Jap. (Sv. p.).
8844. izlágati se, -lážem se, vb. pf., pogl. izlegati se.
8845. izlȃgavəc, -vca, m. der Ausleger, der Deuter, Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.).
8846. izlahkotiti, -otim, vb. pf., pogl. izlehkotiti.
8847. izlȃjati se, -am se, vb. pf. sich abbellen, Cig.
8848. izlȃjnati, -am, vb. pf. zuende leiern, ausleiern, Z.
8849. izlȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern.
8850. izlajševáti, -ȗjem, vb. impf. erleichtern.
8851. izlákati, -lȃkam, vb. pf. aushungern, Z.; i. se, sich aushungern, Z., Savinska dol.; izlakan, ausgehungert, C., Gol., Štrek.
8852. izlákotati, -am, vb. pf. = izlakati, aushungern: izlakotan, ZgD.
8853. izlákotiti, -im, vb. pf. = izlakotati, Cig.; i. se, Bes.
8854. izlákotovati, -ujem, vb. impf. ad izlakotati; aushungern, Mur.; lačne duše izlakotuje ino žejnim brani piti, Dalm.; — tudi: vb. pf. izlakotovan, ausgehungert, Dol.; izlakotovani Zaporožec, Let.; i. se, recht hungrig werden, Svet. (Rok.).
8855. izlákovati, -ujem, vb. impf. ad izlakati; aushungern, Z.; (izlakvati, -kvam, izlakvan, Soška dol.- Erj. [Torb.]).
8856. īzlam, m. ( t. j. udanost) mohamedanska vera, der Islam.
8857. izlȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. das Herausbrechen beenden, Z.
8858. izlásiti, -im, vb. pf. i. koga, olajšati komu delo, storiti delo za druzega; "Čakaj, da te izlasim", (zl-) Podkrnci- Erj. (Torb.); — ablösen, (bei der Arbeit) Koborid, BlKr.- Erj. (Torb.).
8859. izlȃsti, adv. 1) besonders, nk.; (= iz vlasti, Mik.; nav. zlasti); — 2) nämlich, Dalm., Trub.
8860. izlastı̑təv, -tve, f. = razlastitev, die Enteignung, DZ.
8861. izlaščáti se, -ȃm se, vb. pf., pogl. izlehčati se.
8862. izlȃvkati, -am, vb. pf. = izstradati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
8863. izláziti, -lȃzim, vb. pf. hervorkriechen, Cig.
8864. izlę́cati se, -am se, vb. pf. sich zur Genüge strecken ( z. B. beim Aufstehen), vollständig munter werden, Tolm.
8865. izlẹ̑čək, -čka, m. 1) der Extract ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), DZ.; — 2) (po nem.) der Auszug (aus einem Schriftwerke), nk.; ( nam. izvleček).
8866. izlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) ausbrüten; ptica svoje mlade v gnezdu izleže, Dalm.; — i. se, aus dem Ei kriechen; tudi: geboren werden; (preprosto): kje si se izlegel? Z.; geworfen werden; tele se je izleglo, vzhŠt.; — 2) aushecken, ersinnen, Jan.; — i. se, entstehen: greh se izleže in redi v naročju lenobe, Jap. (Prid.); — 3) i. se, aufhören zu brüten, ausbrüten, Cig.
8867. izlẹ́či, -lẹ́čem, vb. pf. = izvleči, Cig.
8868. izlẹčı̑təv, -tve, f. die Heilung, Jan.
8869. izlẹ́čiti, -lẹ̑čim, vb. pf. 1) auscurieren, heilen, Cig., Jan., nk.; — 2) i. se koga, jemanden los werden, Cig.
8870. izlę́diti, -im, vb. pf. aus dem Eise herausschaffen, auseisen, V.-Cig.
8871. izlẹ́gati, * -am, vb. impf. ad izleči, -ležem, Cig.
8872. izləgáti se, -lážem se, vb. pf. sich herauslügen, (izlag-) Cig.
8873. izlę́gniti, * -lę̑gnem, vb. pf. = izleči, -ležem: ptice se izlegnejo, kajk.- Valj. (Rad).
8874. izləhčáti se, -ȃm se, vb. pf. wohlfeiler werden (izlaščati se, Dol.- Cig., BlKr.- M.; nam. "izlahčati" se, Mik. [Et.]).
8875. izləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, Cig., Jan.
8876. izlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. hervorrecken, Šol.; — izleknjen, ausgewachsen, Z.
8877. izlẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Z.
8878. izlẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern, Cig.
8879. izlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hervorkriechen, auskriechen; i. iz lupine, aus dem Ei hervorkriechen; toliko da je izlezel iz lupine, = er ist noch nicht trocken hinter den Ohren, Cig.; še le je iz gnezda izlezel, pa uže hoče črez glave drugim letati, C.
8880. izlèt, -lę́ta, m. der Ausflug (das Ausfliegen der Vögel), Cig.; — der Ausflug, die Partie, der Excurs, Jan., nk.
8881. izletȃj, m. = izlet, Mur.
8882. izlẹ́tanje, n. das Ausfliegen.
8883. izlẹ́tati, * -am, I. vb. impf. ad izleteti; hervorfliegen, ausfliegen; — II. vb. pf. erlaufen (= z letanjem doseči), Cig.
8884. izlẹtávati, -am, vb. impf. hervor-, herauszufliegen pflegen, C.
8885. izletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, (o matici) Levst. (Beč.); i. se (o ptičih), Svet. (Rok.).
8886. izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.
8887. izlẹtováti, -ȗjem, vb. impf. ad izleteti, = izletavati.
8888. izlẹ́vati, -am, vb. impf. = izlivati, Mik.
8889. izlẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, sich schuppen, Jan.; — sich entpuppen ( fig.), nk.; — entstehen, Jan. (H.).
8890. izlẹ́zenje, n. das Auskriechen, C.; — i. zadnjice, der Vorfall des Mastdarmes, C.
8891. izlę̑ž, m. das Gebrüte, Cig.
8892. izléžati se, -ím se, vb. pf. sich ausliegen, Jan. (H.).
8893. izlę̑žba, f. die Ausbrütung, C.
8894. izležè, -ę́ta, m. uneheliches Kind, Cig.
8895. izlę́ženəc, -nca, m. = izleženik, Trst. (Let.).
8896. izlę́ženik, m. = ki se je izlegel; ptujski izleženik, der zu Pettau Geborene, C.; radomerski i., Raič ( Let.).
8897. izleženják, m. = izleženik, C.
8898. izlę́ženje, n. 1) die Ausbrütung; — die Brut, (izleženjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Geburt, ogr.- C.; — die Herkunft: neki židov, izleženja Aleksandrijanec, ogr.- Valj. (Rad); — der Geburtsort, vzhŠt.- C.
8899. izležíšče, n. = rojstni kraj, C., Npes.-Vraz.
8900. izlíčiti, * -im, vb. pf. den Bast abziehen, Z.; — enthüllen, ZgD.

   8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani