Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (8.701-8.800)

  1. izkobíniti se, -ı̑nim se, vb. pf. verderben: sod starine se mi je izkobinil, LjZv.
  2. izkǫ̑ckati, -am, vb. pf. vermittelst der Würfel ausspielen, Cig.
  3. izkoditi, -im, vb. pf. erbetteln, Jan. (H.), Z., vzhŠt.; nam. izkolditi; — prim. kolditi.
  4. izkodljáti, -ȃm, vb. pf. volno i., die Wolle auflockern, Z.; — perutnina se izkodlja, kadar se v pesku koplje, Z.
  5. izkodráti, -ȃm, vb. pf. = skodrati, Z., Jan. (H.).
  6. izkojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, Z.; bil je z Erodežem tetrarhom izkojen, er war der Milchbruder des Herodes, Trub.
  7. izkółčiti, -kȏłčim, vb. pf. i. si nogo, sich den Fuß am Hüftgelenk ausrenken, C., Z., Svet. (Rok.); tovor in hoja sta izkolčila žival ( t. j. noge živali), SlN.; Naj se bedro ti izkolči! Levst. (Zb. sp.).
  8. izkȏłčkati, -am, vb. pf. = izkolčiti: izkolčkano govedo, C.
  9. izkolẹ́hati, -am, vb. pf. herauszerren, herausarbeiten, C.; i. se, sich herausarbeiten: iz blata, iz postelje i. se, vzhŠt.- C., Dol.; i. se, aussiechen, Jan.
  10. izkomárati, -ȃram, vb. pf. mühselig heraus-, hervorkommen: da bi le že mogla izkomarati v cerkev, Gor.
  11. izkomatáti, -ȃm, vb. pf. = razkomatati, ausschirren, Cig.
  12. izkòp, -kópa, m. die Ausgrabung: i. jame, Cig.
  13. izkopáč, m. zweizackiger Misthaken, Dol., jvzhŠt.
  14. izkopanína, f. etwas Ausgegrabenes, ausgegrabener Gegenstand, SlN., nk.; das Fossil, Vrtov.- Cig.
  15. 1. izkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) herausgraben, ausgraben: i. zaklad; oči i., die Augen auskratzen; vrana vrani oči ne izkoplje; i. jajca = kopiti, C.; — 2) fertig graben: i. jamo; das Hauen beenden: izkopali smo vinograde; — 3) i. se, sich herausarbeiten: i. se iz dolgov.
  16. 2. izkǫ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. baden; dete i., ein Kind baden; — i. se, sich baden; dobro sem se izkopal.
  17. izkopávanje, n. das Ausgraben.
  18. izkopávati, -am, vb. impf. ad 1. izkopati; ausgraben.
  19. izkǫ̑pčati, -am, vb. pf. entschnallen, Z.
  20. izkǫ̑pək, -pka, m. izkopki, Fossilien, Cig. (T.).
  21. izkǫ́pən, -pna, adj. die Ausgrabung betreffend, Ausgrabungs-, Jan. (H.).
  22. izkopína, f. das Ausgegrabene, izkopine, die Ausgrabungen, Let.
  23. izkopitljáti, -ȃm, vb. pf. schwerfällig herauskommen: i. iz jezera, Bes.; komaj sem iz jame izkopitljal, Levst. (Zb. sp.).
  24. izkǫ̑pkati, -am, vb. pf. durch Graben ( z. B. mit den Fingern) zum Vorschein bringen, aufgrübeln, Cig.
  25. izkopkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkopkati; aufgrübeln, Cig.
  26. izkopljína, f., nk., pogl. izkopanina, izkopina.
  27. izkopnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skopneti, Z.
  28. izkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izkopavati.
  29. izkoracáti, -ȃm, vb. pf. schwerfälligen Schrittes herauskommen, iz doma i., Cig.
  30. izkoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. entwurzeln, ausrotten, austilgen, Cig., C.
  31. izkorenı̑təv, -tve, f. die Ausrottung, Cig.
  32. izkorę́niti, -ę̑nim, vb. pf. = izkoreniniti, Jan.
  33. izkorę́njati, -am, vb. impf. ad izkoreniti; strasti i., Cv.
  34. izkorenjevȃnje, n. die Ausrottung, ZgD.
  35. izkorenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkoreniti, Jan.
  36. izkorístiti, -ı̑stim, vb. pf. ausnützen, nk.; i. koga za svoje namene, SlN.
  37. izkostíti, -ím, vb. pf. ausgräten: i. ribo, V.-Cig.
  38. izkǫ́šati, -am, vb. pf. i. zrnje, (durch Schlagen mit der Garbe) herausbringen, Cig.
  39. izkoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkostiti; ausgräten, Cig.
  40. izkoščíčiti, -ı̑čim, vb. pf. entkernen (vom Steinobst): i. slivo, C.
  41. izkotáti se, -ȃm se, vb. pf. ausgebrütet, geworfen werden, Mur.; tele se je izkotalo, vzhŠt.
  42. izkotíti, -ím, vb. pf. 1) werfen, gebären (o živalih), C.; i. se, geworfen, geboren werden, C., vzhŠt.; — ausbrüten, Z.; — 2) i. se, aufhören Junge zu werfen, Cig.
  43. izkótniti, -kǫ̑tnem, vb. pf. = izkotiti: izkotnilo se je tele, vzhŠt.
  44. izkováti, -kújem, vb. pf. 1) beim Schmieden verbrauchen, verschmieden, Cig.; — 2) ausprägen, Cig., Jan.; — 3) ausbrüten, ersinnen, Cig.
  45. izkozláti, -ȃm, vb. pf. = izbljuvati, ausspeien.
  46. izkǫ́žati, -kǫ̑žam, vb. pf. = izkožiti, Jan.
  47. izkǫ́žiti, -kǫ̑žim, vb. pf. aushäuten, Cig., C.
  48. izkrájnji, adj. äußerst, Vrt., Levst. (Pril., Močv.); Mejnik izkrajnji stvarjenja, Levst. (Zb. sp.); i. rok, DZ.; — prim. skrajnji.
  49. izkŕcati, -kȓcam, vb. pf. ausschiffen, nk.; — hs.
  50. izkrcávanje, n. das Ausschiffen, nk.
  51. izkrcávati, -am, vb. impf. ad izkrcati, nk.
  52. izkrčávati, -am, vb. impf. ausroden, Cig., Jan.; gozd i., ausstocken, Cig.
  53. izkrčeváti, -ȗjem, vb. impf. = izkrčavati, Z.
  54. izkrčı̑təv, -tve, f. die Ausrodung, Jan. (H.).
  55. izkŕčiti, -kȓčim, vb. pf. ausroden, Cig.; i. grmovje, vzhŠt.; i. preseko v gozdu, LjZv.; i. si pot, sich einen Weg bahnen, Jan. (H.).
  56. izkrẹ̑gati, -am, vb. pf. ausschelten, ausschmälen.
  57. izkréniti, -krę́nem, vb. pf. ausrenken, Z.; i. se, sich die Achsel ausrenken, Cig.
  58. izkrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) herausschlagen: i. iskre iz kamena; — 2) ausschleifen, i. se, sich ausschleifen, sich auswetzen, Cig.
  59. izkresávati, -am, vb. impf. ad izkresati, Z.
  60. izkresováti, -ȗjem, vb. impf. = izkresavati, Z.
  61. izkrevljáti, -ȃm, vb. pf. mit der Krücke herausziehen, auskrücken, Cig.
  62. izkŕgati, -am, vb. pf. absondern (vom Schleim u. dgl.), i. se, sich absondern, (skrg-) Cig.
  63. izkrgávati, vb. impf. ad izkrgati, absondern, Jan., C.; med i., C.
  64. izkŕhati, -am, vb. pf. ganz schartig machen, Z.; — prim. skrhati.
  65. izkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. ausbrechen, aussprengen, Jan.
  66. izkríčati, -ím, vb. pf. das Schreien beenden; i. se, sich auschreien, sich müde schreien.
  67. izkrivíti, -ím, vb. pf. 1) zerkrümmen, verkrümmen, Mur.; — izkrivljen, verzerrt, Cig. (T.); — 2) verfälschen, Cig. (T.).
  68. izkrivopę́riti se, -pę̑rim se, vb. pf. = izkriviti se, BlKr.- DSv.
  69. izkŕmiti, -im, vb. pf. ausfüttern, Z.
  70. izkròj, -krója, m. der Ausschnitt, Cig.
  71. izkrȏjək, -jka, m. der Ausschnitt, Jan.
  72. izkrojíti, -ím, vb. pf. ausschneiden, Z.; i. iz hleba spodnjo skorjo, Vrt.
  73. izkropíti, -ím, vb. pf. beim Besprengen verbrauchen, aussprengen: vodo i., Cig.
  74. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
  75. izkrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) herausbürsten: i. prah iz suknje; — 2) ausbürsten: i. suknjo.
  76. izkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ausbröckeln, Z.; razzeblina je črko s kamena izkrušila, LjZv., C., nk.
  77. izkrvavẹ́ti, -ím, vb. pf. ausbluten, verbluten.
  78. izkrvavíti, * -ím, vb. pf. ganz mit Blut beflecken, M., Npes.-Vraz.
  79. izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.
  80. izkuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkuhati, Cig.
  81. izkȗp, m. 1) die Einlösung, Cig., DZ.; der Loskauf, Jan., Mik.; — 2) der Erlös, C.
  82. izkupčeváti, -ȗjem, vb. pf. = s kupčevanjem doseči, Trub.
  83. izkupíčək, -čka, m. der Erlös, Šol., Let., (skup-), V.-Cig., Jan., nk.
  84. izkupílọ, n. der Erlös, Cig., DZ., (skup-), Jan.
  85. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
  86. izkupovȃnje, n. die Einlösung, DZ.
  87. izkupováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkupiti: loskaufen, einlösen, Mur., Cig.
  88. izkúpščina, f. 1) der Einlösungspreis, Cig.; — 2) = izkupilo, C.
  89. izkurbáti se, -ȃm se, vb. pf. 1) aushuren, sich abhuren, Cig.; — 2) Hure werden; i. se, eine uneheliche Mutter werden, Št.; i. se s kom, Št.; prim. skurbati se.
  90. izkúriti, -im, vb. pf. ausfeuern: sod i., Cig.
  91. izkȗs, m. der Versuch, das Experiment, die Probe, Cig. (T.), Vrt.; izkuse delati, experimentieren, Cig. (T.); i. s puhalnico, die Löthrohrprobe, Cig. (T.); po teoriji in po izkusih, Žnid.; die Probe ( math.), Cig. (T.).
  92. izkȗsa, f. die Versuchung: vražja i. (skusa), ogr.- C.; nas ne vpeljaj na izkuso ("na scusso"), Alas.; ne vpeljaj nas v izkuso ("vu skusu"), kajk.- Valj.
  93. izkȗsba, f. die Probe, Cig.; — die Erfahrung, C.
  94. izkȗsək, -ska, m. der Versuch, die Probe, C.; na i., zur Probe, C.
  95. izkúsən, -sna, adj. Experimental-, Cig. (T.); Probe-, Cig., C.; izkȗsni papir, das Probierpapier, das Reagenzpapier, Cig. (T.); — empirisch, Jan.
  96. izkusílọ, n. das Prüfungsmittel, der Probierstein ( fig.), Cig., Jan.
  97. izkusı̑telj, m. der Versucher, kajk.- Valj. (Rad).
  98. izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit ( nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; ( nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).
  99. izkȗsnik, m. kamen i., der Probierstein, Cig. (T.).
  100. izkusnína, f. die Probegebür, Cig.

   8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA