Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (8.301-8.400)

  1. izdežę́łən, -łna, adj. deželnim zakonom ne podvržen, exterritorial, Cig., Jan.
  2. izdežę̑lje, n. die Exterritorialität, Cig. (T.), DZ.
  3. izdežę́łnost, f. = izdeželje, Cig.
  4. izdežę̑łstvọ, n. = izdeželje, DZ.
  5. izdəževáti, -ȗje, vb. pf. ausregnen: izdeževalo (se) je, Cig.
  6. izdəžíti, -í, vb. pf. = izdeževati: izdežilo (se) je, Cig.
  7. izdı̑h, m. der Aushauch, Cig., Jan.; vdih, izdih, die Ein-, Ausathmung, Erj. (Som.).
  8. izdíhati, -dı̑ham, -šem, I. vb. impf. = izdihovati, Jan. (H.); — II. vb. pf. 1) mit dem Aushauchen fertig werden, verhauchen, Cig.; — 2) aufhören zu athmen, ausathmen, Cig.
  9. izdı̑hljaj, m. der Hauch (beim Athmen), der Lebenshauch, Cig.; do zadnjega izdihljaja, bis zum letzten Athemzug, Cig.
  10. izdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig., Jan.; dušo i., Cig.; izdihniti, den Geist aufgeben, Jan., jvzhŠt.
  11. izdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdihniti, aushauchen, Cig.
  12. izdímiti se, -dı̑mim se, vb. pf. verrauchen, Cig.
  13. izdı̑rati, -am, vb. impf. ad izdreti; 1) herausreißen; meč i., das Schwert zu ziehen pflegen, Trub., Dalm.; kdor meč izdira, pod mečem umira, wer mit dem Schwerte umgeht, wird durch das Schwert umkommen, Cig.; — 2) i. se, schreien, Mik.
  14. izdírjati, -am, vb. pf. 1) herausrennen, Cig.; — 2) i. se, sich müde rennen, Z.
  15. izdíšati se, -ím se, vb. pf. aufhören zu riechen, zu duften, verduften; vijolice so se izdišale, jvzhŠt.
  16. izdı̑šək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.
  17. izdišljìv, -íva, adj. kar lahko izdiši, Cig.
  18. izdíti, -díjem, vb. pf. 1) aufhören zu duften, ausduften, Jan. (H.); — 2) ausathmen, Z., Jan. (H.).
  19. izdivjáti, -ȃm, vb. pf. austoben, auswüthen, Cig., Jan.; tudi: i. se, Cig.
  20. izdlẹ́titi, -im, vb. pf. mit dem Stemmeisen herausbringen, ausstemmen, Cig.; — ausmeißeln, Z.
  21. izdlẹ́tviti, -im, vb. pf. = izdletiti, Jan. (H.).
  22. izdojíti, -ím, vb. pf. mit dem Säugen fertig werden, aussäugen, Cig.
  23. izdólaj, adv. = zdolaj, Vrt.
  24. izdȏłba, f. das Aushöhlen, C.
  25. izdȏłbati, -dȏłbam, -bljem, vb. impf. ad izdolbsti; ausstemmen, ausmeißeln, Cig.
  26. izdołbávati, -am, vb. impf. = izdolbati, Habd.- Mik.
  27. izdȏłbək, -bka, m. die ausgemeißelte Höhlung, Cig. (T.); izdolbki, die Stemmscharten, Z.
  28. izdołbenína, f. eine (ausgehöhlte) Vertiefung, Cig., Šol., C.
  29. izdołblína, f. = izdolbenina, C., Levst. (Pril.).
  30. izdółbsti, -bem, vb. pf. ausstemmen, ausmeißeln; i. globino, Cig.; i. podobo, Cig.
  31. izdolžíti se, -ím se, vb. pf. sich der Schulden entledigen, Jan., jvzhŠt.
  32. izdomáčiti se, -ȃčim se, vb. pf. sich vertraut machen, Cig.
  33. izdráhati, -am, vb. pf. = razdrahati: nachlässig lockern, lösen, Cig.
  34. izdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. auskratzen.
  35. izdrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. durch Stoßen, Stechen herausbringen, Cig.
  36. izdrę́gniti, -drę́gnem, vb. pf. durch einen Stoß, Stich herausbringen, Cig.
  37. izdrencljáti, -ȃm, vb. pf. austraben, Cig.
  38. izdrépati, -pam, -pljem, vb. pf. austraben, Cig.
  39. izdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) herausreißen; zob i. komu, jemandem einen Zahn reißen; meč i., das Schwert aus der Scheide reißen, entblößen; nož iz rok komu i., jemandem das Messer aus der Hand entreißen; — 2) aufreißen: voda je breg izdrla; izdrt breg, zerrissene Küste, Cig. (T.).
  40. izdŕgati, -dȓgam, vb. pf. = izdrgniti, Z.
  41. izdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegreiben, auswetzen, Cig.
  42. izdrískati se, -drı̑skam se, vb. pf. = izdristiti se, Z.
  43. izdrístiti se, -drı̑stim se, vb. pf. sich durch Abführen entleeren, Cig.
  44. izdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. herausgleiten, entgleiten, herausschlüpfen, Cig.
  45. izdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdrkniti, Z.
  46. izdrskljáti, -ȃm, vb. pf. ausspritzen: rano i., Cig.
  47. izdŕskniti, -dȓsknem, vb. pf. = izdrkniti, Jan.
  48. izdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. = izdrkniti, Z.
  49. izdrȗzgati, -am, vb. pf. mit dem Quetschen ( z. B. der Trauben) fertig werden.
  50. izdrȗžba, f. die Excommunication, Cig., C.
  51. izdrúženəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig., C.
  52. izdrúženje, n. cerkveno i., die kirchliche Excommunication, C.
  53. izdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. aus einer Gemeinschaft ausschließen, Z.; excommunicieren, Cig., Jan.
  54. izdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. = izdrgniti, Cig.; — i. grlo, sich ausräuspern, Cig.
  55. izdȗha, f. 1) der Geruch, der Gestank, (zduha) C.; — 2) der Anschlag, die Erfindung ( zaničlj.), C., vzhŠt., ogr.- Let.; gola izduha novejših piscev, Navr. (Let.); (zduha), ogr.- Let.; to je tvoja i. (zduha), das ist dein Werk, vzhŠt.- C.; vražja i., (zduha) kajk.- Valj. (Rad).
  56. izdúhati, -dȗham, vb. pf. durch den Geruch ausfindig machen, ausriechen, Cig.
  57. izduhtę́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu duften, ausduften, Cig.
  58. izdúliti, -im, vb. pf. i. klobuk, den Hut ausfäusten, Cig.
  59. izdúmiti, -im, vb. pf. ersinnen, M.
  60. izdumljávanje, n. die Erforschung, kajk.- Valj. (Rad).
  61. izdumljávati, -am, vb. impf. zu erforschen suchen: prim. izdumljavanje.
  62. izdúplati, -am, vb. pf. aushöhlen (drevo), C.
  63. izdȗšək, -ška, m. = dušek (Luftloch), Jan. (H.).
  64. izdȗškati, -am, vb. pf. 1) lüften: i. sod, Cig.; — 2) i. se, verduften, Cig.
  65. izdúti se, -dújem se, vb. pf. Luftblasen an der Oberfläche ansetzen ( z. B. bei der Gährung), C.; — jezik se izduje, an der Zunge bilden sich Bläschen, Z.
  66. izdvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. herausheben, Cig.
  67. izenȃčba, f. die Gleichstellung, DZ.
  68. izenáčiti, -ȃčim, vb. pf. gleich machen, ausgleichen, Cig. (T.), nk.
  69. ı̑zer, m. = jezero, Dol.
  70. izę́ti, * ízmem, vb. pf. herausnehmen: izmi poprej bruno iz svojega oka, Dalm.; drži, da tebi izmem troho iz tvojega oka, Trub.
  71. izfofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = izfrfrati, Mur.
  72. izfŕčati, -ím, vb. pf. herausfliegen; (golobi iz votline) izfrče na dan, Navr. (Let.).
  73. izfrfolẹ́ti, -ím, vb. pf. = izfrfrati, Cig.
  74. izfrfráti, -ȃm, vb. pf. herausflattern, Cig.
  75. izgȃga, f. das Sodbrennen; izgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; — izgago delati komu, jemandem Verdruss machen, C.; — psovka sitnemu, nagajljivemu človeku, Cig., Dol.; ti izgaga (zgaga) suhorebra! Zv.; — ( nav. zgaga; toda prim. stsl. izgaga).
  76. izgájati, -am, vb. impf. ad izgajiti; i. se, genesen, (zgajati) Dict., Mik.
  77. izgájiti, * -im, vb. pf. heilen, gesund machen, Cig., Jan., C.; i. se, heil werden, gesund werden, Cig.
  78. izgȃnjanje, n. das Austreiben; i. hudičev, die Teufelsbannerei, Cig.
  79. izgȃnjati, -am, vb. impf. ad izgnati; heraustreiben; i. na pašo, das Vieh (aus dem Stalle) auf die Weide austreiben, Cig.; hudiča i.; — ausweisen, verbannen; — i. paro, purgieren ( mech.), Cig. (T.).
  80. izganjȃva, f. die Austreibung, C.
  81. izganjȃvəc, -vca, m. der Austreiber, Cig.; i. hudičev, der Teufelsbanner, Cig., Jan.; — der Verbanner, Cig.
  82. izgəníti, -gánem, vb. pf. verrenken, Guts.; nogo, ročico si i., Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
  83. izgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izginiti, Zora; — stsl.; prim. izginjati.
  84. izgíniti, -gı̑nem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.
  85. izgínjati, -am, vb. impf. ad izginiti, verschwinden.
  86. izgínjenje, n. das Verschwinden, Cig.
  87. izginjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izginiti.
  88. izginljìv, -íva, adj. schnell vergehend, flüchtig, Cig., Jan.
  89. izginováti, -ȗjem, vb. impf. ad izginiti, Mur., Mik.; pogl. izginjevati.
  90. izgízdati se, -am se, vb. pf. stolz werden, (zg-) ogr.- M.
  91. izgizdávati se, -ávam se, vb. impf. prahlen, (zg-) C.
  92. 1. izgláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, ausglätten; i. grbe, gube, Cig.; i. smreke, bis zu den Gipfelästen abästen, Kor.- Mur.
  93. 2. izgladíti, -ím, vb. pf. = izgladovati, SlN.
  94. izgladovȃnje, n. die Aushungerung, Mur.
  95. izgladováti, -ȗjem, vb. pf. aushungern, Mur.; izgladovan, ausgehungert, Jan.; hoja po gorah jih je izgladovala, Bes.; — i. se, sich abhungern, Cig.
  96. izglāgolski, adj. iz glagola izpeljan, nk.; izglagolski glagoli, verba deverbativa, LjZv.
  97. izglájati, -am, vb. impf. ad 1. izgladiti, Cig.
  98. izglájenost, f. die Glätte, Cig. (T.).
  99. izglèd, -glę́da, m. 1) = razgled, Guts., Valj. (Rad); — 2) pogostoma nam. zgled.
  100. izglǫ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. 1) aushöhlen, ogr.- C.; ceste so izglobane od vode, SlN.; — 2) ausgrübeln, Cig.

   7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA