z (8.201-8.300)

8201. izčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžati, Z.; ausmergeln, Zora; ves izčimžen, ("sčinžen") Vrtov. (Km. k.).
8202. izčı̑nək, -nka, m., Z.; nav. pl. izčinki, was beim Reitern des Getreides abfällt, die Spreu, (Kaff), SlGor.- C., Z.
8203. izčíniti, -čı̑nim, vb. pf. (durch Reitern) reinigen, žito i., Z.; pesek i., vzhŠt.
8204. izčínjati, -am, vb. impf. ad izčiniti; 1) ausreitern, durch Reitern reinigen, Št.- C.; — 2) schimpfen, vzhŠt.- C.
8205. izčinjávati, -am, vb. impf. = izčinjati, Št.- C.
8206. izčı̑nka, f. = izčinek, die Spreu, C.
8207. izčı̑nžati, -am, vb. pf., Dict., Dol., BlKr.; pogl. izčimžati.
8208. izčínžiti, -čı̑nžim, vb. pf., pogl. izčimžiti.
8209. izčı̑rica, f. ein Bläschen, eine Wimmer an der Zunge, C.; — prim. čir.
8210. izčístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen, ausputzen, purificieren: vino i., klären; i. se, rein werden; vino se je izčistilo, der Wein ist klar geworden; — purgieren (durch Abführmittel), Cig.
8211. izčíšča, f. die Reinigung, Mur.
8212. izčíščanje, n. das Reinigen, das Ausputzen.
8213. izčíščati, -am, vb. impf. ad izčistiti; reinigen, ausputzen; zlato, sol i., gradieren, V.-Cig.
8214. izčiščeváti, -ȗjem, vb. impf. = izčiščati, Jan.
8215. izčítati, -am, vb. pf. zuende lesen, Cig.
8216. izčǫ́hati, -am, vb. pf. 1) auskratzen, Z.; — 2) zerkratzen, Jan. (H.).
8217. izčrẹpáti, -pȃm, -črẹ́pljem, vb. pf. ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.
8218. izčrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = izčrepavati, nk.
8219. izčrẹpávati, -am, vb. impf. ausschöpfen, Zora.
8220. izčrẹpováti, -ȗjem, vb. impf. = izčrepavati, Jan.
8221. izčrpáti, -pȃm, vb. pf. erschöpfen, erschöpfend behandeln, Cig. (T.).
8222. ìzda, adv. 1) auch, jetzt, noch, Habd., ogr.- Mik.; Moj mladi sin še izda spi, Npes.-Vraz; — 2) gerade jetzt, bald, C.
8223. izdȃčək, -čka, m. 1) = izdatek, C.; — 2) die Ergiebigkeit, ogr.- C.
8224. izdáčən, -čna, adj. ausgiebig, Mur., Cig., Jan., C.; izdačen kruh, vzhŠt.
8225. izdáhniti, -nem, vb. pf., pogl. izdehniti.
8226. ìzdaj, adv. = izda 1), C.; še izdaj ne veruje, vzhŠt.
8227. izdȃja, f. 1) die Herausgabe: druga izdaja, die zweite Ausgabe, Auflage (eines Schriftwerkes), nk.; prim. izdava; die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) der Verrath, Mur., Cig., Jan.; velika i., der Hochverrath, DZ.; prim. veleizdaja; — 3) die Ausgiebigkeit (Wirksamkeit), V.-Cig.
8228. izdajáč, m. der Verräther, Mur.
8229. izdajáłən, -łna, adj. verrätherisch, Cig., Jan., nk.
8230. izdȃjanje, n. 1) die Herausgabe, die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) das Verrathen, der Verrath, die Verrätherei, Cig., nk.
8231. izdajȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., nk.
8232. izdajȃtən, -tna, adj. die Herausgabe betreffend: izdajatni kurzi, die Emissionscourse, DZ.; — nam. izdajatven.
8233. izdȃjati, * -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.
8234. izdajávati, -am, vb. impf. = izdajati, herausgeben, C.
8235. izdajȃvəc, -vca, m. 1) = izdajatelj, der Herausgeber, Jan.; — 2) der Verräther, Guts., Mur., Cig., Jan., Jap., nk.
8236. izdajavən, -vna, adj. ergiebig, Cig.
8237. izdajȃvka, f. 1) die Herausgeberin, Z.; — 2) die Verrätherin, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
8238. izdajȃvski, adj. verrätherisch, Verräther-, Cig., Jan., nk.
8239. izdajȃvstvọ, n. die Verrätherei, Cig., nk.
8240. izdȃjba, f. = izdaja, die Ausgabe (eines Buches), Mur., Cig.
8241. izdȃjək, -jka, m. die Ausgabe, die Depense, Cig., Jan., ZgD.; die Ausgabspost: med izdajke postaviti, zapisati, DZ.; — die ämtliche Ausfertigung, Cig.
8242. izdȃjən, -jna, adj. 1) zur Herausgabe gehörig: izdajni troški, nk.; — Ausgabs-, nk.; — 2) Verräther-, verrätherisch, Cig., Jan.
8243. izdajevȃnje, n. die Verwünschung, Mur.
8244. izdajeváti, -ȗjem, vb. impf. verwünschen, Mur.; — prim. izdajati I. 2).
8245. izdajevı̑t, adj. ausgiebig, Mur.; izdajevito žito, C.
8246. izdajevítən, -tna, adj. = izdajevit, C.
8247. izdȃjica, m. der Verräther, C., ("zdajca", Meg.); nav. izdajíca; — hs.
8248. izdȃjnica, f. 1) die Herausgeberin, C.; — 2) die Verrätherin, Cig., Jan.; (tudi hs.).
8249. izdȃjnik, m. 1) der Herausgeber, Cig., Jan.; der Aussteller (einer Urkunde), Cig., Jan.; — 2) der Verräther, Cig., Jan., (tudi hs.).
8250. izdȃjniški, adj. verrätherisch, Zora.
8251. izdȃjstvọ, n. der Verrath, die Verrätherei, Guts., Cig., Jan., nk.
8252. izdáleč, adv. von weitem, Z., jvzhŠt.
8253. izdáleča, adv. von weitem, aus der Ferne, Mur.; ( prim. "izdalč'ga", Poh., Hal.- C.).
8254. izdáleka, adv. = izdaleča, C., ogr.- Raič ( Kol.).
8255. izdȃljšati, -am, vb. pf. auslängern, verlängern, erweitern, Cig., Jan.
8256. izdaljšȃva, f. die Verlängerung, die Erweiterung, Cig., Jan.
8257. izdaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izdaljšati, Jan.
8258. izdaníti se, -í se, vb. pf. Tag werden: izdanilo se je.
8259. izdȃnje, n. die vollzogene Ausgabe ( z. B. eines Buches), Mur., Cig. (T.); — die Ausfertigung (einer Urkunde), Cig.
8260. izdarováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich ausschenken, Cig.
8261. izdȃtba, f. die Ausgabe, die Emission: i. delnic, DZ.; — die Ausfertigung: i. iskalnih listov, DZ.
8262. izdȃtbən, -tbəna, adj. Emissions-: izdatbena cena, der Emissionscours, DZ.
8263. izdȃtək, -tka, m. die Ausgabe: izdatki in troški, nk.; die Hinausgabe, Cig.; die Ausfertigung, DZ.
8264. izdȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., Cig. (T.); — i. (pisma), der Aussteller, DZ.; — stsl., rus.
8265. izdátən, -tna, adj. ausgiebig.
8266. izdȃtəv, -tve, f. die Ausgabe, die Emission, Jan.
8267. izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.- Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.- nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).
8268. izdȃtnik, m. der Aussteller (einer Urkunde), DZ.
8269. izdátnost, f. die Ausgiebigkeit.
8270. izdȃtva, f. = izdaja, die Ausgabe (eines Buches), C.
8271. izdȃva, f. die Herausgabe, Jan.; die Ausgabe, die Auflage, nk.; — pismena i., schriftliche Ausfertigung, DZ.
8272. izdávanje, n. 1) das Ausgeben, das Verausgaben, Mur.; — 2) das Verrathen, Mur.
8273. izdavȃtelj, m. der Aussteller: i. pooblastnice, DZ.
8274. izdávati, -am, I. vb. impf. = izdajati I., vzhŠt.; — II. = izdajáti II. vb. pf. mit dem Geben fertig werden: ves denar sem izdaval, vso opeko sem izdaval, ich bin mit dem Reichen der Ziegel fertig, na vzhodu.
8275. izdȃvəc, -vca, m. = izdajavec: 1) der Herausgeber, Cig., Jan.; — i. menice, der Trassant, Cig.; — 2) der Verräther, Meg., Mur., Jsvkr., kajk.- Valj. (Rad).
8276. izdȃvək, -vka, m. die Ausgabe, die Auslage, der Aufwand, Mur., Cig., Jan.
8277. izdȃvka, f. = izdajavka: 1) die Herausgeberin, C.; — 2) die Verrätherin, Mur.
8278. izdávna, adv. = iz davna, izdavnaj, Z.
8279. izdávnaj, adv. = zdavnaj, längst, Levst. (Nauk).
8280. izdebelẹ́ti, -ím, vb. pf. dick, fett werden, Jan.
8281. izdebelíti, -im, vb. pf. dick, fett machen, mästen, Cig.
8282. izdedíniti, -ı̑nim, vb. pf. enterben, Cig., Jan.; pogl. razdediniti.
8283. izdedínjenje, n. die Enterbung, Jan.
8284. izdəhníti, -dáhnem, vb. pf. mit einem Hauch ausathmen, aushauchen; — prim. izdihniti.
8285. izdẹklováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Magd zu sein, Cig.
8286. izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.- Valj. (Rad); durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.
8287. izdẹlȃva, f. die Verfertigung, Cig., Jan.; die Ausarbeitung, Jan., C.
8288. izdẹlávati, -am, vb. impf. = izdelovati; — skrbelo ga je, kako bo izdelaval, wie er auskommen wird, LjZv.
8289. izdẹ̑łək, -łka, m. das Ausgearbeitete, das Product, das Industrieerzeugnis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; modrosti čudni izdelki, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Elaborat, Cig.
8290. izdẹ́łən, -łna, adj. Verfertigungs-: izdelna cena, der Erzeugungspreis, Cig.
8291. izdẹlíti, -ím, vb. pf. mit dem Vertheilen fertig werden, Cig.
8292. izdẹlovalíšče, n. die Erzeugungsstätte, DZ.
8293. izdelovȃłnica, f. die Werkstatt, Cig., Jan.
8294. izdẹlovȃnje, n. die Ausarbeitung, die Verfertigung.
8295. izdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdelati: ausarbeiten, fabricieren; — auskommen: v dveh mesecih so se hrvaški toliko naučili, da so izdelovali, Slovan.
8296. izdelovȃvəc, -vca, m. der Ausarbeiter, der Verfertiger, der Erzeuger, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
8297. izdẹlovȃvka, f. die Ausarbeiterin, die Erzeugerin, Cig.
8298. izderȃvəc, -vca, m. der Stoppelzieher, C.
8299. izdesę́titi, -ę̑tim, vb. pf. decimieren, Nov.
8300. izdẹ́vati, -am, vb. pf. das Legen beenden; vse hruške iz košare na mizo i.; vse kosce kruha v žepe i.

   7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani