Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (8.101-8.200)

  1. izbǫ́rnost, f. 1) die Auserlesenheit, die Vorzüglichkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) pravica izbornosti, das passive Wahlrecht, Cig. (T.).
  2. izbosíti, -ím, vb. pf. 1) barfuß machen; i. se, die Schuhe zerreißen, Cig.; varuj svojo nogo, da se ne izbosi, Škrinj.; — konja i., dem Pferde das Hufeisen abnehmen; kolo i., die Schiene abnehmen; konj se je izbosil, das Pferd hat das (die) Hufeisen verloren; kolo se je izbosilo, das Rad hat die Schiene verloren; — 2) arm machen: vsega izbošeni, alles entbehrend, C.
  3. izbósti, -bódem, vb. pf. ausstechen; oči komu i.
  4. izbránati, -am, vb. pf. durch Eggen herausbringen, aufeggen, Cig.
  5. izbrȃnəc, -nca, m. der Auserwählte, Cig., Jan., Let.
  6. izbrȃnik, m. = izbranec, SlN., Zora.
  7. izbrȃnka, f. die Auserwählte, Cig.
  8. izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
  9. izbrázditi, -im, vb. pf. = izorati, jvzhŠt.
  10. izbrbráti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, Z., jvzhŠt.
  11. izbŕcati, -bȓcam, vb. pf. mit Fußstößen herausschaffen, Z.
  12. izbŕcniti, -bȓcnem, vb. pf. mit einem Fußstoß herausschaffen, Št.
  13. izbrę́nčati, -ím, vb. pf. aussummen, Cig.
  14. izbrę̑nkati, -am, vb. pf. (auf einem Saiteninstrument) ausspielen, ausklimpern, Cig.
  15. izbríniti se, -brı̑nem se, vb. pf., pogl. izriniti se.
  16. izbrı̑s, m. die Löschung, die Abschreibung, Cig., DZ.; — izbris prizadete razžalitve, die Tilgung einer verursachten Beleidigung, DZ.
  17. izbrísati, -brı̑šem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.- Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
  18. izbrisávanje, n. das Auswischen; das Tilgen: i. grehov, kajk.- Valj. (Rad).
  19. izbrisávati, -am, vb. impf. = izbrisovati.
  20. izbrı̑sək, -ska, m. die Löschung, Cig., M.
  21. izbrísən, -sna, adj. auslöschbar, Jan.
  22. izbrisljìv, -íva, adj. löschbar, Cig., Jan., pogl. izbrisen.
  23. izbrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad izbrisati: auswischen, löschen, tilgen.
  24. izbrisovȃvəc, -vca, m. der Tilger, Cig.
  25. izbríti, -bríjem, vb. pf. ausrasieren; — izbrit, pfiffig, (zbrit) C.
  26. izbrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. verspritzen, Cig.
  27. izbŕkniti, -bȓknem, vb. pf. 1) mit einem Stoße hinausschnellen, Z.; — 2) hervorbrechen: skozi ponižnost je malokdaj izbrknila ostrost, SlN.
  28. izbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. erforschen: grehe i., ogr.- C.; — prim. 2. zbroditi.
  29. izbrojíti, -ím, vb. pf. auszählen, Z., Jan. (H.).
  30. izbȓskati, -am, vb. pf. herausscharren; kokoši so posejano seme izbrskale.
  31. izbŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. mit dem Fuße ausstoßen; i. komu oko, ogr.- C.
  32. izbrȗh, m. das Hervorbrechen, der Ausbruch, Šol., nk.
  33. izbrúhati, -brȗham, vb. pf. mit Heftigkeit auswerfen, ausspeien, Cig., Jan.; vse kar je pojedel, je zopet izbruhal, jvzhŠt.
  34. izbrúhniti, -brȗhnem, vb. pf. 1) mit Heftigkeit herauswerfen, ausspeien, Mur., Jan.; — 2) intr. hervorbrechen: kri je izbruhnila, Vrt.
  35. izbruhováti, -ȗjem, vb. impf. mit Heftigkeit auswerfen, Mur.
  36. 1. izbrúsiti, -im, vb. pf. 1) ausschleifen: i. škrbo; — abwetzen: i. črevlje, die Stiefel abgehen, i. se, sich abwetzen, Cig.; — 2) fertig schleifen: i. nože.
  37. 2. izbrúsiti, -im, vb. pf. mit Heftigkeit ausspeien, Cig., Gor., Dol.
  38. izbruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. izbrusiti; ausschleifen.
  39. izbudíti, -ím, vb. pf., Jan., pogl. (v)zbuditi.
  40. izbȗh, m. die Convexität, Cig.; — der Vorsprung an einer Façade, der Risalit, Levst. (Pril.).
  41. izbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. durch Prügeln schädigen, C.; izbuhan otrok, ein von Schlägen blödes Kind, Z.
  42. izbúhəł, -hla, adj. vorspringend, risalitartig, Levst. (Pril.).
  43. izbúhliti se, -bȗhlim se, vb. impf. sich von innen heraus ausdehnen, anschwellen, Cig.
  44. izbúhniti, -bȗhnem, vb. pf. aufblähen, Z.; i. se, sich werfen: deske se na solncu izbuhnejo, C.; izbuhnjen, aufgebläht, aufgedunsen, C.
  45. izbúkniti se, -bȗknem se, vb. pf. sich werfen: dno se je posodi izbuknilo, BlKr.; izbuknjen, reliefartig, Cig.; — prim. izbuhniti.
  46. izbuknjenína, f. die Reliefarbeit, Cig.
  47. izbúljiti, -bȗljim, vb. pf. i. oči, die Augen herausrecken, Jan., Bes.- C., Let., SlN.; — hs.
  48. izbȗnkati, -am, vb. pf. durch Herausstoßen höckerig, erhaben machen: izbunkan, erhaben, Cig.
  49. izbúnkniti se, -bȗnknem se, vb. pf. einen Höcker bekommen, Cig.
  50. izbúšiti, -bȗšim, vb. pf. convex machen, Cig.
  51. izcẹ̑dək, -dka, m. 1) der beim Abseihen zurückbleibende Rest, die Seihe, Cig.; — 2) das Herausfließende, z. B. bei einem Geschwüre, Bes.
  52. izcẹdíti, -ím, vb. pf. durch Seihen herausbringen, ausseihen, Cig.; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; i. se, auströpfeln, ausrinnen, Cig.; povezniti škaf, da se vino iz njega izcedi, jvzhŠt.
  53. izcẹ̑ja, f. die Absonderung, Nov.; i. slin, Strp.
  54. izcẹ́jati, -am, vb. impf. ad izcediti; ausseihen; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; — maščoba se izceja iz mesa, Let.
  55. izcẹ̑jən, -jna, adj. Absonderungs-: izcejni tok, der Ausführungsgang ( anat.), Cig.
  56. izcẹjenína, f. das Abgeseihte, C.
  57. izcel, adv., nam. iz cela, Mik.
  58. izcelẹ́ti, -ím, vb. pf. verheilen, Mur.
  59. izcẹ́liti, -im, vb. pf. ganz machen: razbito posodo spet i., Dalm.; — auscurieren, heilen (eine Wunde), Mur., Cig., Jan., Dalm.
  60. izcencljáti, -ȃm, vb. pf. iz koga kaj i., jemandem etwas abschachern, Cig.
  61. izcẹ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. fertig spalten, zerspalten, Mur.
  62. izcepətáti, -ȃm, vb. pf. austrampeln, Cig.
  63. izcẹ́piti, -im, vb. pf. herausspalten: i. kaj iz česa, Cig.
  64. izcę́sati, -am, vb. pf. mit dem Reißen fertig werden, zerreißen, Mur.
  65. izcigániti, -ȃnim, vb. pf. abgaunern, Cig.; od koga kaj i., von jemandem durch zudringliches Bitten etwas erlangen, jvzhŠt.
  66. izcímiti se, -cı̑mim se, vb. pf. 1) hervorkeimen, Cig., Jan.; — pren. hervorgehen, sich entspinnen, Cig., Jan., nk.; iz tega se je pravda izcimila, das rief einen Rechtsstreit hervor, Cig.; — 2) auskeimen: repa, krompir se izcimi, Cig.
  67. izcimováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad izcimiti se; sich entwickeln: izcimuje se največ gorkote v životu, Let.; (pravilneje: izcimljevati se).
  68. izcízati, -am, vb. pf. = izcuzati, C.
  69. izcizẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.; sickernd ausfließen: veliko je izcizelo iz posode, jvzhŠt.
  70. izcmȗlək, -lka, m. etwas Ausgesogenes, C.; (izcmȗłək?).
  71. izcmúliti, -im, vb. pf. schmatzend aussaugen: i. hruško, vzhŠt.- C.
  72. izcọ̑prati, -am, vb. pf. = izčarati, Cig.
  73. izcȓpək, -pka, m. der Auszug, das Excerpt, Jan. (H.), nk.
  74. izcŕpiti, -cȓpim, vb. pf. 1) ausschöpfen, pren. erschöpfen, nk.; — 2) = izpisati, excerpieren, nk.; — hs.
  75. izcúcati, -am, vb. pf. heraussaugen: pren. mit Mühe etwas herauskriegen, Cig.
  76. izcurẹ́ti, -ím, vb. pf. ausrinnen, Cig.; veliko vina je iz soda izcurelo, jvzhŠt.
  77. izcurljáti, -ȃm, vb. pf. kleinweise ausrinnen, ausrieseln.
  78. 1. izcúzati, -am, vb. pf. aussaugen.
  79. 2. izcúzati, vb. pf. i. koga iz gugalice, jemanden ausschaukeln, aus der Schaukel schleudern, Cig.
  80. izcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. hervorblühen, Cig.
  81. izcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad izcvesti; efflorescieren ( min.), Cig. (T.).
  82. izcvíliti, -im, vb. pf. erwinseln, Cig.
  83. izcvı̑rati, -cvı̑ram, vb. impf. ad izcvreti, Cig.
  84. izcvı̑rək, -rka, m. = ocvirek, C.
  85. izcvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. durch Prägeln, Kröschen herausbringen: mast i., das Fett aussieden, Cig.
  86. izčȃjmati se, vb. pf. zu sich kommen, zur Besinnung kommen, Št.- Cig., Jan., C.; izčajmaj se, zaspanec! jvzhŠt.; — zdaj sem se izčajmal = zdaj sem se spomnil, Celjska ok.
  87. izčákati, -čȃkam, vb. pf. abwarten, auswarten, Mur., Cig.; ni ga izčakati, er läßt lange auf sich warten, Z.
  88. izčakovȃnəc, -nca, m. der sehnlich Erwartete, Ravn.
  89. izčakovȃnje, n. das langwierige Erwarten: kako sitno je to izčakovanje! jvzhŠt.
  90. izčakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izčakati; (lange, sehnlich) erwarten, Mur., Cig.; i. lista, Vrt.; (Kristus), ki so ga Abraham, Mozes, David izčakovali, Ravn.; tudi: i. se: lena družina se izčakuje, (sčak-) Levst. (Zb. sp.).
  91. izčárati, -am, vb. pf. hervorzaubern, Cig.; i. iz koga kaj, jemandem etwas abhexen, Cig.
  92. izčəčkáti, -ȃm, vb. pf. ausschmieren, Cig.
  93. izčę́diti, -čę̑dim, vb. pf. ausputzen, Z.; reinigend entfernen: žitu bilke in klase (na rešetih) do čistega izčediti, Ravn. (Abc.).
  94. izčeljustáti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, ausschwatzen, Cig.
  95. izčemeríti se, -ím se, vb. pf. ausgrollen, Z.
  96. izčepẹ́ti se, -ím se, vb. pf. das Hocken beendigen: čakaj, da se mače izčepi, = warte, bis ihm das Schmollen, der Eigensinn vergeht, Dol., Z.
  97. izčésati, -čę́šem, vb. pf. durch Kämmen herausbringen, auskämmen; i. si prah iz las.
  98. izčesávati, -am, vb. impf. ad izčesati, Cig.
  99. izčȇsək, -ska, m. izčeski, kar pri česanju na česalu ostane, der Kämmling, Cig.
  100. izčı̑mžati, -am, vb. pf. ausbeizen, Z.; — auszehren, mager machen, schwächen, Z.; bolezen me je izčimžala, Z.; i. njivo, da nič ne more na nji rasti, (izčinžati) Dict.; i. se, mager, schwach, schlecht werden: s časom se vsaka reč izčimža, (izčinža) BlKr.

   7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA