Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (7.901-8.000)

  1. groznọ̑st, f. die Schauderhaftigkeit, die Entsetzlichkeit.
  2. grozodẹ̑jstvọ, n. die Schreckensthat, Cig. (T.).
  3. grozonǫ́sən, -sna, adj. schaudererregend, Jan. (H.).
  4. grozóta, f. das Grauen, Trub.- C.; die Schauderhaftigkeit, Zora.
  5. grozovı̑nski, adj. = grozovit, Mur., Cig., Jan.; ungeheuer, Kos.- M.
  6. grozovı̑nstvọ, n. der Greuel, die Greuelthat, Cig., Jan.
  7. grozovı̑t, adj. schaudervoll, schauerlich, entsetzlich; — grausam, Mur., Cig., Jan., nk.
  8. grozovı̑təc, -tca, m. ein schrecklicher, grausamer Mensch, Valj. (Rad).
  9. grozovítən, -tna, adj. = grozovit.
  10. grozovı̑tnež, m. der Schreckliche, der Wütherich, der Unmensch.
  11. grozovı̑tnica, f. die Schreckliche, die Grausame, Valj. (Rad).
  12. grozovı̑tnik, m. = grozovitnež, Cig., Jan., C.
  13. grozovítnost, f. = grozovitost.
  14. grozovı̑tost, f. die Schauderhaftigkeit, die Entsetzlichkeit; — die Brutalität, die Grausamkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  15. grozovláda, f., Jan., C.; pogl. grozovladje.
  16. grozovlȃdje, n. die Schreckensherrschaft, Cig.; der Terrorismus, Cig. (T.).
  17. grzíca, f. 1) hölzerne Klammer, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) das Hölzchen, mittelst dessen man Garn windet, Dol.; — mala grzica, modra glavica, Vrt.; — menda nam. grizica?
  18. 1. gúza, f. die Falte, Cig.; die Runzel, SlGor.- C.
  19. 2. gúza, f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.- Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).
  20. gúzast, adj. faltig, runzelig, Jarn.; je sicer guzasta in zaspana in grda nagrbana, Jurč.
  21. 1. gúzati, -am, vb. impf. 1) falten, C.; — 2) guzan, gefaltet, faltig; guzana janka, faltiger Weiberkittel, Npes.- Kres, C., Mursko polje.
  22. 2. gúzati, -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.
  23. 3. gúzati, -am, vb. impf. ad 2. guzniti, = crkati, M.
  24. gúzəlj, -zlja, m. der Hinterbacken, BlKr.; — der Hühnersteiß, BlKr.
  25. gúzica, f. dem. guza; der Hintere, Cig., Jan., BlKr., Št., GBrda.
  26. 1. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = suniti, Krn- Erj. (Torb.).
  27. 2. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = crkniti, Št.- C.; — prim. golsniti. (?)
  28. guzovína, f. = tule: srajce iz guzovine, LjZv.
  29. gvazdati, -am, vb. impf. dumm schwätzen, C., Z.
  30. gvǫ̑zd, m. der Keil, der Nagel, Cig., C., Vrt.; — stsl., rus.
  31. gvozdíti, -im, vb. impf. = gozditi, verkeilen, Cig.
  32. habəza, f. = habat, Hal.-Caf ( Vest. I. 153.).
  33. hȃjzba, f. velika izba, Mursko polje- Raič ( Let. 1878, II. 189.).
  34. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
  35. hazārd, m. naključje, der Hazard.
  36. hazārdən, -dna, adj. Hazard-: hazardna igra, das Hazardspiel.
  37. herezı̑ja, f. krivoverstvo, die Haeresie.
  38. hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
  39. hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.
  40. hišnorazrę́dən, -dna, adj. hišnorazrę̑dni davek, die Hausclassensteuer, DZ.
  41. hitrovǫ́zən, -zna, adj. hitrovozno blago, das Eilgut, nk.
  42. hitrovoznína, f. das Eilgut, Cig.
  43. hìz, híza, m. = his, Vrt.
  44. hodokàz, -káza, m. die Marschroute, DZ.
  45. hodokȃznica, f. = hodokaz, DZ.
  46. horizōnt, m. obzor, der Horizont.
  47. horizontālən, -lna, adj. vodoraven, horizontal.
  48. hribolȃzəc, -zca, m. der Bergsteiger, Cig., nk.
  49. hriboplẹ̑zavəc, -vca, m. der Bergsteiger, LjZv.
  50. hŕzanje, n. das Wiehern, Habd.- Mik., Mur., Jan.
  51. hŕzati, -zam, -žem, vb. impf. wiehern, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov., Npes.-Vraz, vzhŠt.
  52. hŕzavəc, -vca, m. der Wieherer, Mur.; — pren. der sehr laut zu lachen pflegt, Mur.
  53. hrzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hrzati, Št.- Z., Npes.-Vraz.
  54. hŕzniti, hȓznem, vb. pf. einen Wieherlaut ausstoßen, Danj. (Posv. p.).
  55. hudojezı̑čnik, m. der eine böse Zunge hat, das Lästermaul, Slom.- C.
  56. hudozı̑məc, -mca, m. nav. pl. hudozimci, die Heiligen, deren Festtage in die strenge Winterszeit fallen (Paulus, Antonius, Agnes, etc.), Svet. (Rok.).
  57. humanīzəm, -zma, m. najbolj na staroklasični uk se upirajoča duševna izobrazba, der Humanismus.
  58. huzár, -rja, m. posebna vrsta vojakov konjenikov, der Husar.
  59. huzárski, adj. Husaren-.
  60. hvalovzdávanje, n. die Danksagung, ogr.- C.
  61. idealīzəm, -zma, m. vnetost za vzore, der Idealismus.
  62. idealizováti, -ȗjem, vb. impf. lepše, vzornejše kaj kazati, ko je v resnici, idealisieren, Cig. (T.).
  63. igrokàz, -káza, m. das Drama, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), nk.
  64. ikozaēdər, -dra, m. das Zwanzigflach, das Ikosaeder, Cig. (T.).
  65. ilúzija, f. slepilen, napačno razlagan občut, die Sinnestäuschung, die Illusion, Cig. (T.); estetična i., t. j. i., ki jo zbuja umetnik s svojim delom, Lampe (D.); naglaša se tudi: iluzı̑ja.
  66. iluzōrən, -rna, adj. slepilen, illusorisch, Cig. (T.).
  67. impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
  68. improvizácija, f. duševen izdelek, pos. govor brez pripravljanja, die Improvisation.
  69. improvizātor, -rja, m. govornik, ki se ne pripravlja za svoje govore, der Improvisator.
  70. indeterminīzəm, -zma, m. nauk, da je človeška volja svobodna, der Indeterminismus, Lampe (D.).
  71. indiferentīzəm, -zma, m. ono mišljenje, ki ne daja prednosti enemu predmetu pred drugim v nravstvenem, verskem, modroslovskem in političnem oziru, der Indifferentismus.
  72. individualizácija, f. označevanje svojstev posameznega bitja ali osebe, die Individualisierung, Cig. (T.).
  73. inkvizícija, f. sodniška preiskava, sredovečno versko sodišče, die Inquisition, Cig. (T.).
  74. inokàz, -káza, m. = alegorija, Cig., M.; — hs., rus.
  75. inokázən, -zna, adj. = alegoričen, Cig., Jan., Vrt.
  76. inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
  77. inozę̑məc, -mca, m. der Ausländer, C., nk.; — rus.
  78. inozę̑mje, n. = inozemstvo, nk.
  79. inozę̑mka, f. die Ausländerin, nk.; — rus.
  80. inozę̑mski, adj. ausländisch, nk.; — rus.
  81. inozę̑mstvọ, n. das Ausland, Cig. (T.), nk.; — rus.
  82. inoznȃčica, f. beseda v prenesenem pomenu vzeta, der Tropus, Cig. (T.).
  83. intenzīvən, -vna, adj. = intensiven, nk.
  84. istoznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  85. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
  86. izabēla, f. neka vinska trta, die Isabellentraube.
  87. izabēlast, adj. rjavkasto-belkasto rumen, isabellgelb, Cig. (T.).
  88. izȃmati, -am, vb. pf. z amo izmeriti, Cig.
  89. izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
  90. ı̑zba, * f. 1) das Zimmer, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Bodenkammer, Cig.; — 3) der Dachboden, C., Notr., Rib.; — prim. ispa; stsl. istъba, stvn. stuba, Stube, Mik. (Et.).
  91. izbácniti, -bȃcnem, vb. pf. ausstoßen, nk.; — prim. hs. baciti.
  92. izbȃdanje, n. das Ausstechen, Mur.
  93. izbȃdati, -am, vb. impf. ad izbosti, ausstechen, Mur., Cig.
  94. izbagláti, -ȃm, vb. pf. = izmoledovati, erbetteln, Cig.
  95. izbȃna, f. = dvorana, Cig.
  96. izbandičáti, -ȃm, vb. pf. verbannen, Hip.; — prim. it. bandeggiare, verbannen.
  97. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
  98. izbȃrati, -am, vb. pf. = izprašati, durch Fragen erfahren, Cig.
  99. izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.
  100. izbarkováti, -ȗjem, vb. pf. erfragen, Jan., Poh.

   7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA