Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (7.801-7.900)

  1. gozdnaríca, f. die Försterin, Jan.
  2. gozdnárski, adj. Förster-, Forst-, Cig., Jan., nk.; gozdnarska služba; gozdnarska učilnica, Cig.
  3. gozdnȃrstvọ, n. die Forstwirtschaft, Cig., Jan., nk.
  4. gozdnàt, -áta, adj. bewaldet, waldreich, Cig., Jan., C.
  5. gozdníca, f. die Waldbirne, C.
  6. gozdník, m. der Forstbedienstete, der Förster, Cig., Jan., C.; vsa družina od črednika do gozdnika, Jurč.
  7. gozdnína, f. die Abgabe vom Walde, die Forstgebür, Cig., Jan., Blc.-C.
  8. gozdomę̑rəc, -rca, m. der Waldmesser, Cig.
  9. gozdorę̑ja, f. die Waldzucht, Cig., C., Bes.
  10. gozdǫ́vən, -vna, adj. Forst-: gozdovna statistika, die Forststatistik, Cig. (T.); gozdovno upravstvo, die Forstverwaltung, DZ.
  11. gozdovìd, -vída, m. die Forstkarte, Cig., Nov.
  12. gozdovı̑t, adj. waldreich, Vrt.
  13. gozdǫ́vski, adj. = gozden, Rez.- C.
  14. gozdǫ̑vstvọ, n. das Forstwesen, DZ.
  15. gozdoznȃnəc, -nca, m. der Forstkundige, Cig.
  16. gozdoznȃnstvọ, n. die Forstkunde, Cig., Jan.
  17. gǫ́zəc, -zca, m. das Frauenunterkleid, Podkrnci, Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  18. gǫ́zniti, gǫ̑znem, vb. pf. kosten: še goznila ni juhe, C.
  19. gramòz, -ǫ́za, m. der Schotter, Jan., Levst. (Nauk); grámoz, BlKr.- Levst. (Rok.).
  20. grámzelišče, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ("gramzelše"), Gor.- Levst. (Zb. sp.); — prim. kor.-nem. grante, die Preiselbeere.
  21. gránezəlj, -zlja, m. 1) das Wiesel, SlGor.- C.; (izrekajo tudi: "grájnežəlj", SlGor.); — 2) der Bart vom Ohr bis zum Mund, Fr.- C.; — prim. granoselj.
  22. grbokázən, -zna, adj. grbokazno pismo, der Wappenbrief, Cig.
  23. grborẹ̀z, -rẹ́za, m. = grborezec, Jan.
  24. grborẹ̑zəc, -zca, m. der Wappenschneider, Jan.
  25. grboznȃnəc, -nca, m. der Wappenkundige, Cig., Jan.
  26. grboznȃnstvọ, n. die Wappenkunde, Cig., Jan., Cig. (T.).
  27. grecīzəm, -zma, m. po svojstvu grškega jezika narejen izraz ali rek, der Gräcismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  28. grenkosółzən, -zna, adj. bittere Thränen vergießend: grenkosolzne oči, Levst. (Zb. sp.).
  29. grę̑z, m. der Schmant, der Schlamm, Cig. (T.); — das Moor, kajk.- Valj. (Rad).
  30. grę̑z, -ı̑, f. 1) weicher und tiefer Koth, morastige Stelle, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — pl. grezi, der Morast, der Moorgrund, Mur., Jan.; — 2) der Abgrund, C., ZgD.; — navpična votlina v rudniku (Senkel), DSv.
  31. grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
  32. grę́zast, adj. morastig, Mur.
  33. grę́zən, -zna, adj. = morastig, C.; Schlamm-: grezna kopel, das Schlammbad, grezna melina, die Schlammbank, Cig. (T.).
  34. grezetína, f. = grezi, der Moorgrund, Dol., Svet. (Rok.).
  35. grezíłən, -łna, adj. Senk-: grezı̑łna vrv, die Lothleine, Cig.
  36. grezílọ, n. das Senkblei, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- C.
  37. grezína, f. der Morast, Jan.
  38. grezíti, -ím, vb. impf. 1) senken, C.; — 2) einsinken, Jan.
  39. grezíti se, -í se, vb. impf. grezi se mi = toži se mi, ne da se mi, Drežnica pod Krnom- Erj. (Torb.); — pogl. groziti se 7).
  40. grę̑znat, adj. sumpfig, Jan.
  41. grezníca, f. die Senkgrube, Erj. (Min.); greznice in podzemeljski jarki — so slabo osnovani, Zv.
  42. grę́zniti, grę̑znem, vb. impf. einsinken, C.
  43. gréznọ, n. = brezdno, der Abgrund, Dict., Jan., Trst. (Let.).
  44. grę́zovica, f. das Teichried, die Schlammbinse (heleocharis), Medv. (Rok.).
  45. grezovína, f. schlammiger Boden, der Schlickboden, Cig., Jan.
  46. grezovı̑t, adj. moorig, Cig., Jan.
  47. grezúlja, f. die Moorsimse (Scheuchzeria), Medv. (Rok.).
  48. grı̑z, m. 1) das Beißen, der Biss, Meg., Habd.- Mik., Mur., Cig.; — das Bauchgrimmen, Dict.- Mik., C.; — 2) der Bissen, C., BlKr., DSv.; — 3) der Magenbrei, der Speisebrei (chymus), Erj. (Som.); — 4) zeleni griz, der Grünspan, ogr.- C.; — 5) hudičev g., der Teufelsabbiss (scabiosa succisa), Cig.
  49. gríza, f. 1) das Beißen: pren. v grizi si biti, im Zank leben, Trst. (Let.); — 2) der Bissen: psu ponuditi grizo kruha, Jurč.; kake dve grizi mesa, Ljub.
  50. grízalica, f. = grizavica, Fr.- C.
  51. grizálọ, n. das Gebiss, Jan., C.
  52. grízavica, f. das Bauchgrimmen, Jan., vzhŠt.- C.
  53. grı̑zəc, -zca, m. grizci, die Nagekerfe, Cig. (T.); — grizec = molj, Hip.- C.
  54. grízək, -zka, adj. beißend, Jan. (H.).
  55. grı̑zək, -zka, m. der Bissen, Cig.
  56. grízenje, n. das Beißen; — g. (po trebuhu), das Bauchgrimmen, die Kolik.
  57. grizíca, * f. 1) das Klammerholz der Tischler, um geleimtes Holz zusammenzuhalten, Dol.- C.; — 2) = grizec, Hip., C.; — neka psovka, Dol.; grizica prokleta! Levst. (Zb. sp.).
  58. grı̑zlica, f. die Blattwespe (lophyrus pini), Erj. (Ž.).
  59. grizljìv, -íva, adj. beißend, bissig, Cig., Jan.
  60. grmázditi, -ȃzdim, vb. impf. po gošči hoditi, Fr.- C.
  61. gromzelišče, * n., Kor., pogl. gramzelišče.
  62. gróza, f. 1) das Grausen, der Schauder; smrtna g., das Todesgrauen; groza me je česa, mir graut vor etwas; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken, Ravn.- Mik.; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.- Mik.; groza ga je pogledati, es ist ein Graus ihn anzusehen; groza me obhaja, izpreletuje, grabi, Schauer durchläuft mich; — 2) außerordentlich große Menge: groza ljudí; — 3) = adv. schrecklich: nastopi sedem groza hudih letin, Ravn.
  63. grozȃnski, adj. schrecklich, Nov.
  64. grǫ̑zba, f. die Drohung, DZ., ZgD.
  65. gròzd, grózda, m. die Traube, pos. die Weintraube; sv. Martina g., die nicht zur gehörigen Reife gelangende Traube, der Härtling, Jan., jvzhŠt.
  66. grózdast, adj. traubenförmig, Cig., Jan.; traubig: kapniki se nahajajo v grozdastih podobah, Erj. (Min.).
  67. grozdàt, -áta, adj. großtraubig, Cig.
  68. grozdə̀k, -dkà, m. 1) dem. grozd, Valj. (Rad); — 2) die Traubenhyacinthe (muscari botryoides), Rodik- Erj. (Torb.); tudi: grȏzdək.
  69. grózdən, -dna, adj. Trauben-; grȏzdni pecelj; — grozdne solze, Thränen so groß wie Weinbeeren, Levst. (Zb. sp.).
  70. grozdę́nka, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  71. grozdìč, -íča, m. dem. grozd; das Träubchen.
  72. grozdíčast, adj. = grozdast, Nov.
  73. grozdík, m. dem. grozd; das Träubchen (na srobotini), Mik., Valj. (Rad).
  74. grozdı̑nka, f. die Rosine, Jan., C.
  75. grǫ́zdje, n. coll. Weintrauben; g. zobati, trgati; suho g., Rosinen, Fr.- C.; Zibeben, Cig.; laško g., die Johannisbeere, C.; = kresno g., = kresno grozdjiče, Cig., kosmato g., die Stachelbeere, Blc.-C.; kačje g., der schwarze Nachtschatten (solanum nigrum), Erj. (Rok.), = pasje g., ogr.- C.; pasje g., tudi: die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; morsko g., die Meertraube (uvae marinae), die Eier des Tintenfisches, Erj. (Ž.).
  76. grǫ́zdjiče, n. dem. grozdje; 1) suho g., getrocknete Weinbeeren, kleine Rosinen ("Weinberl"), Dict., Cig., BlKr.; — 2) rdeče g., die Johannisbeere (ribes rubrum), Cig., Jan., Tuš. (R.); = kresno g., Mur., Cig., Jan., M.; = sv. Ivana g., okoli Gorice- Erj. (Torb.); = laško g., Mur., Cig.; = kurje g., Cig.; belo kresno g., die weiße Johannisbeere, Cig.; — bodeče g., die Stachelbeere (ribes grossularia), Cig., C.; = kosmato g., V.-Cig., Jan., Nov.- C.
  77. grǫ́zdjičnica, f. grozdjičnice, Johannisbeersträucher (grossulariae), Tuš. (R.).
  78. grozdnàt, -áta, adj. traubig, traubenreich.
  79. grozdníca, f. die Traubenhaut im Auge (uvea), Cig.
  80. grozdník, m. der Traubenstein, Cig.
  81. grozdonǫ̑səc, -sca, m. der Traubenträger, Cig.
  82. grozdǫ̑vje, n. coll. = grozdje, C.
  83. grozdǫ̑vlje, n. coll. = grozdje, KrGora- DSv.; Rosinen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  84. grozdǫ̑vljiče, n. dem. grozdovlje, Navr. (Let.).
  85. grozdǫ́vnice, f. pl. neka priprava na vozu za prevažanje grozdja, Kres.
  86. grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.- C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
  87. grózənski, adj. = grozanski, schrecklich, schauderhaft, Jan., ogr.- M., C.
  88. grózica, f. der Schauder, der Abscheu, der Ekel, Mur.
  89. grozíłən, -łna, adj. drohend, bedrohlich: grozilne besede, Drohworte, Cig., Jan.
  90. grozílọ, n. das Senkblei, Cig. (T.), Pot.- C.
  91. grozína, f. das Schauerliche, die Wildheit, C.
  92. grozı̑telj, m. der Droher, Jan.
  93. grozı̑təv, -tve, f. die Drohung.
  94. 1. grozíti, -ím, vb. impf. tauchen, senken, Dalm., Danj.- C.
  95. 2. grozíti, -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.- Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.- M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.- C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.- C.
  96. grozı̑vəc, -vca, m. der Droher, Cig.
  97. grozljìv, -íva, adj. 1) grausig, Jan. (H.); — grauslich, Guts.; — ekelhaft: grozljivo delo, C.; — 2) komur se delati grozi: träge, arbeitsscheu, Fr.- C.
  98. grǫ́znica, f. das Fieber, Nov., ZgD.; — hs.
  99. grǫ́zničav, adj. fieberkrank, fieberhaft, nk.
  100. groznóba, f. der Greuel, Jan.

   7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA