Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (7.601-7.700)

  1. dvozmísəłn, -səłna, adj. doppelsinnig, Cig. (T.).
  2. dvozmı̑slica, f. der Doppelsinn, Cig. (T.).
  3. dvoznáčən, -čna, adj. doppeldeutig, Cig.
  4. dvoznáčnost, f. die Doppeldeutigkeit, Cig.
  5. dvozòb, -zǫ́ba, adj. zweizähnig, Cig.
  6. dvozr̀n, -zŕna, adj. zweikörnig, Cig.
  7. dvozvẹ̑zdje, n. der Doppelstern, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  8. edinozveličáłən, -łna, adj. alleinseligmachend; edinozveličalna vera, cerkev.
  9. eklekticīzəm, -zma, m. izbiranje raznih modroslovnih naukov iz raznih sistem, der Eklekticismus ( phil.), Cig. (T.).
  10. eksegēza, f. razlaganje, die Exegese, Cig. (T.).
  11. elektrizováti, -ȗjem, vb. impf. elektrisieren, Cig. (T.), nk.
  12. elektrolīza, f. električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
  13. elektromagnetīzəm, -zma, m. vplivanje elektrike na magnetizem, der Elektromagnetismus, Cig. (T.).
  14. elīzij, m. podzemeljski raj pri starih Grkih, das Elysium, Cig.
  15. elízija, f. izpah, die Elision ( gramm.), Cig. (T.).
  16. enakozvǫ̑čje, n. der Gleichklang, Cig. (T.).
  17. enorazrę́dən, -dna, adj. einclassig, C.; enorazredne šole, nk.
  18. enorazrę̑dnica, f. = enorazredna šola, nk.
  19. enorẹ́zən, -zna, adj. einschneidig, Cig., Jan.
  20. enozlǫ́žən, -žna, adj. einsilbig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; enozložni jeziki, isolierende Sprachen, Cig. (T.).
  21. enozlǫ̑žnica, f. einsilbiges Wort, Cig.
  22. enozlǫ́žnost, f. die Einsilbigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  23. enoznáčen, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  24. enoznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
  25. enozòb, -zǫ́ba, adj. einzähnig, Cig.
  26. enozǫ̑bəc, -bca, m. = samorog, der Narwal (monodon), Cig.
  27. enozr̀n, -zŕna, adj. einkörnig: enozrna pira, das Einkorn, Cig.
  28. enozȓnica, f. das Einkorn (triticum monococcum), Cig.
  29. enozvǫ́čən, -čna, adj. eintönig, Jan., Cig. (T.), Let.
  30. enozvǫ̑čje, n. die Eintönigkeit, Cig. (T.).
  31. enozvòk, -zvǫ́ka, adj. = enozvočen; enozvoki glasovi, SlN.
  32. epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
  33. evfemīzəm, -zma, m. lepši, blažji izraz namestu pravega, pa ostrega, spotekljivega, der Euphemismus, Cig.
  34. ezde, adv. tu-le, Rez.- C.
  35. fanatīzəm, -zma, m. der Fanatismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  36. fantazı̑ja, f. zmožnost domišljevanja in tudi: domišljena reč, die Phantasie.
  37. farizēj, m. der Pharisäer.
  38. farizējəc, -jca, m. = farizej.
  39. farizējski, adj. pharisäisch.
  40. farizējstvọ, n. das Pharisäerthum, der Pharisäismus.
  41. fatalīzəm, -zma, m. vera v usodo, der Fatalismus.
  42. fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
  43. fazānka, f. die Fasanenhenne, Cig., Jan.
  44. fazanorę̑ja, f. die Fasanenzucht, Cig.
  45. filozōf, m. modroslovec, der Philosoph.
  46. filozofı̑ja, f. modroslovje, die Philosophie.
  47. filozofı̑jski, adj. kar v filozofijo spada, philosophisch, Cig. (T.).
  48. filozōfinja, f. die Philosophin, Cig.
  49. filozofováti, -ȗjem, vb. impf. philosophieren, Cig. (T.).
  50. filozōfski, adj. philosophisch, Cig. (T.), nk.
  51. fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  52. fīzik, m. der Physiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  53. fīzika, f. del prirodoslovja, die Physik.
  54. fizikālən, -lna, adj. prirodosloven, physikalisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  55. fiziognōm, m. kdor umeje fiziognomiko, der Physiognom.
  56. fiziognōmičən, -čna, adj. physiognomisch, Jan.
  57. fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
  58. fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
  59. fiziolōg, m. kdor umeje fiziologijo, der Physiolog.
  60. fiziolōgičən, -čna, adj. = fiziološki, fiziologijski, Jan., Cig. (T.).
  61. fiziologı̑ja, f. nauk o organskih telesih zlasti živih bitij, die Physiologie.
  62. fiziologı̑jski, adj. physiologisch, zur Physiologie gehörig, Cig. (T.), Žnid.
  63. fiziolōški, adj. physiologisch, nk.
  64. flakúz, m. der Vagabund, Fr.- C.
  65. flakúza, f. die Schlampe, Fr.- C.
  66. flakúzati, -am, vb. impf. 1) = flakati 1), Fr.- C.; — 2) flakudrati, Fr.- C.
  67. francǫ̑zi, m. pl. die Lustseuche.
  68. francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
  69. francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
  70. frāza, f. die Redensart, die Phrase, Cig. (T.).
  71. frazeologı̑ja, f. nauk o frazah ali zbirka fraz, die Phraseologie, Cig. (T.).
  72. frizȇr, -rja, m. der Friseur; — prim. brivec.
  73. gȃbez, m. = gavez, Tuš. (R.).
  74. galvanīzəm, -zma, m. z dotikanjem zbujena elektrika, der Galvanismus.
  75. galvanizováti, -ȗjem, vb. impf. galvanisieren, Cig., Jan.
  76. garnizōna, f. vojaštvo v kakem mestu nastanjeno, die Garnison.
  77. garnizōnski, adj. Garnisons-.
  78. gȃvez, m. die Beinwurz (symphytum officinale), Cig., vzhŠt.- C., Celjska ok.- Trst. (Let.).
  79. gȃz, -ı̑, f. izgažena pot, der Schneepfad; držala je samo ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, Levst. (Zb. sp.); der Pfad: kar hodi povodne gazi, Ravn.
  80. gȃz, m. = gaz f.: po ozkem gazu, Jurč.; gaz je slab, Zv.
  81. gáza, f. = gaz f., Ig.
  82. gȃzda, m. der Hauswirt, ogr.- C., BlKr.
  83. gȃzdarica, f. die Hauswirtin, ogr.- C., BlKr.
  84. 1. gazēla, f. die Gazelle (antilope dorcas), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  85. 2. gazēla, f. neka vrsta liričnih pesni, das Ghasel, Jan., Preš.
  86. gazína, f. = gaz, Nov.- C.
  87. gáziti, gȃzim, vb. impf. 1) waten; g. blato, sneg, g. po blatu, po snegu, im Koth, im Schnee waten; travo g., im Gras herumtreten; g. vodo = vodo bresti, Rez.- C.; grozdje g., Weintrauben austreten, vzhŠt.- C.; g. kačo, eine Schlange mit den Füßen zerstampfen, vzhŠt.- C.; g. koga, auf jemandem herumtreten, BlKr.; pren. bedrücken, SlN.; — 2) g. se, (o jedeh) = gaditi se, Cig., Glas.
  88. gazomētər, -tra, m. das Gasometer, Jan., nk.; — prim. plinomer.
  89. geodezı̑ja, f. die Land- und Feldtheilung, die Geodäsie, Cig. (T.).
  90. geognozı̑ja, f. nauk o zemlji, kakšna je, die Geognosie, Jan., Cig. (T.); prim. zemljeznanstvo.
  91. geognozı̑jski, adj. die Geognosie betreffend, geognostisch, Cig. (T.).
  92. germanīzəm, -zma, m. po svojstvu nemškega jezika narejen izraz ali rek, der Germanismus, Cig. (T.), nk.
  93. gimnāzij, m. = gimnazija, Cig., Jan., Cig. (T.).
  94. gimnāzija, f. das Gymnasium, Jan., Cig. (T.), nk.
  95. gimnazijāləc, -lca, m. der Gymnasialschüler, Cig., Jan., nk.
  96. gimnazijálən, -lna, adj. Gymnasial-, Cig., Jan., nk.
  97. gimnāzijski, adj. Gymnasial-, Cig., Jan. (naglaša se tudi: gimnazījski).
  98. gízda, f. 1) die Hoffahrt, Mur., Mik.; — übermäßiger Aufwand in der Kleidung, C., vzhŠt.; der Luxus, Jan., Cig. (T.); — 2) (po hs.) der Schmuck, Erj. (Min., Izb. sp.).
  99. gizdáč, m. der Hoffährtige, Slom.- C.
  100. gizdáča, f. gizdava ženska, Z.

   7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA