z (7.501-7.600)

7501. dozváti, -zóvem, vb. pf. mit dem Ruf erreichen, errufen, Mur.
7502. dozvẹ̑dba, f. die Ermittelung, Cig., DZ.; d. resnice, DZ.
7503. dozvẹ̑dək, -dka, m. das in Erfahrung Gebrachte, Mur., Valj. (Rad).
7504. dozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. in Erfahrung bringen, ermitteln, Cig., Jan., DZ.
7505. dozvoníti, -ím, vb. pf. das Läuten beendigen.
7506. dramatizováti, -ȗjem, vb. impf. dramatisieren, Cig.
7507. drazgolìč, -íča, m. = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus) Št.- Cig.; (menda pokvarjena beseda nam. drskalič, C.). (?)
7508. drẹvorẹ̑zba, f. = lesorezba, Jan.
7509. drẹvorẹ̑zəc, -zca, m. = lesorezec, Jan., Let.
7510. drę́zati, drę̑zam, vb. impf. = dregati; dokler je bil on, ni se nikomur drezalo v oči, Jurč.; v govor d., sich ins Gespräch mengen, Vrtov. (Km. k.); — d. koga, necken, Cig.; — d. koga, jemanden anspornen.
7511. drę́ze, f. pl. = dereze, das Steigeisen, Bolc- Erj. (Torb.), Gor.
7512. drę́zgalica, f. = razhojeno blato, C.; — prim. drozgalica.
7513. drę̑zgati, -am, vb. impf. = drozgati, quetschen, Z., C.
7514. drę́zgniti, drę̑zgnem, vb. pf. patschen: v blato d., C.
7515. drezljáti, -ȃm, vb. impf. dem. drezati, C.
7516. drnję́za, f. das Plärrmaul, C.
7517. drnję́zati, -am, vb. impf. winseln, quieken, C.
7518. drnję́zganje, n. das Winseln, zudringliches Bitten: po mnogem drnjezganju, Raič ( Let.).
7519. drnję́zgati, -am, vb. impf. winseln, plärren, vzhŠt.- C.; nach Futter schreien ( n. pr. o prascih), C.; winselnd, plärrend, zudringlich bitten, betteln, Jan., C., vzhŠt.
7520. drnję́zgav, adj. zudringlich im Bitten, C.
7521. drnjezgljìv, -íva, adj. = drnjezgav, C.
7522. drnję́ziti, -ę̑zim, vb. impf. = drnjezgati, C.; otrok za kruh drnjezi, C.
7523. drnorẹ̑zəc, -zca, m. der Rasenstecher, Jan.
7524. drobẹ̑zən, -zni, f. = drobad, Gor.
7525. drobnę̑zje, n. coll. das Raffholz, Goriš.
7526. drobnovozlàt, -áta, adj. kleinknotig, Cig.
7527. drobnozobàt, -áta, adj. kleinzähnig, M.
7528. drobnozr̀n, -zŕna, adj. kleinkörnig, feinkörnig, Cig., Jan.
7529. drobnozŕnat, adj. = drobnozrn, Cig.
7530. drobǫ̑zən, -zni, f. = drobiž, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
7531. drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Žabče- Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.- C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.
7532. drǫ̑zd, m. = drozg, Erj. (Ž.).
7533. drǫ̑zəg, -zga, m., pogl. drozg.
7534. drǫ̑zg, m. die Singdrossel (turdus musicus); beli d., die Weindrossel (turdus iliacus), Cig.; črni d., die Amsel, Cig.
7535. 1. drǫ̑zga, f. die Maische, Jan., DZ., C.; etwas Zerquetschtes, z. B. Obst, Z.; — der Koth: drozga je, es ist kothig, M.
7536. 2. drǫ̑zga, f. der Rindschmalzsatz, C.; — pogl. troska.
7537. drozgáč, m. 1) der Maischer, DZ.; — 2) = drskač, die Misteldrossel, Frey. (F.).
7538. drǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig., C., DZ.
7539. drǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-: drozgalični prostor, der Maischraum, DZ.
7540. drozgaličnják, m. der Maischbehälter, DZ.
7541. drǫ̑zgałnik, m. das Maischholz, Cig.
7542. drozgálọ, n. der Pantscher, Cig.
7543. drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.
7544. drozgẹ̑la, f. die Rosendrossel (gracula rosea, turdus roseus), Frey. (F.).
7545. drozgomẹ̑snica, f. die Einmaischkammer, DZ.
7546. drozgovȃłnica, f. der Maischkochapparat, DZ.
7547. drǫ̑zgva, f. = troskva, die Butterhefen, Št.- C.
7548. drugojezíčən, -čna, adj. eine andere Sprache redend, anderssprachig, nk.
7549. drȗzga, f. Zerquetschtes ( z. B. zerdrückte Rüben als Schweinefutter), vzhŠt.- C.; — pogl. drozga.
7550. drȗzgalica, f. = drozgalica, brozga, Notr., Levst. (Rok.).
7551. drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.- Mik.; — pogl. drozgati.
7552. druzgoláti, -ȃm, vb. impf. = drozgati, C.
7553. drvorẹ̀z, -rẹ́za, m. = lesorez, Navr. (Kop. sp.).
7554. dȓz, dŕza, adj. frech, Jan., C.; drzo življenje, Krelj; predrz in preobjesten, Trub. (Post.); drzi norci, Dalm.
7555. dŕza, f. 1) die Schlampe, C.; — 2) der Feldrain, C.; — 3) = drista, C.
7556. drzȃj, m. = greben, die Hechel, Jan., Mik.; pogl. drzej.
7557. dŕzalica, f. die Riffel, der Riffelkamm, Cig., Jan.
7558. drzȃłnica, f. = drzalica, Jan.
7559. drzȃłnik, m. der Riffelbaum, Jan.
7560. drzálọ, n. = drzalica, Cig., Jan.
7561. dŕzanje, n. das Scharren, M.; — das Hecheln, Mur.
7562. dŕzati, dȓzam, -žem, vb. impf. 1) scharren, schaben, kratzen, Cig., Jan., M., Nov.- C.; blato s ceste d., C.; d. se, sich kratzen, C.; d. grlo, ( Cig.), d. se, ( V.-Cig.), sich räuspern; — 2) hecheln, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — riffeln, Mur., Jan.; — 3) (travo) d., grasen, Št.- Jarn., Cig., C.; ovce drzajo = pasejo se, Lašče- Levst. (Rok.).
7563. dŕzavəc, -vca, m. der Hechler, Cig., Jan.
7564. dȓzej, m. = greben, die Hechel, Guts.
7565. dŕzən, -zna, adj. kühn, verwegen, keck; — frech, Jarn., Mur., Jan.
7566. 1. dŕzniti, dȓznem, vb. pf. schabend einen Zug thun, Z.; — prim. drzati.
7567. 2. dŕzniti, dȓznem, vb. pf. sich erkühnen, Mur., Cig., Mik.; ne drznem dalje, weiter wage ich es nicht, Cig.; nav. d. se, sich unterstehen, wagen; sich die Freiheit nehmen, Cig.; d. se vprašati, so frei sein zu fragen, Cig.
7568. drzníti, -ním, vb. impf. ermuthigen, ogr.- C.
7569. dŕznost, f. die Kühnheit, die Verwegenheit; — die Keckheit, Cig., Jan., C.
7570. dŕzost, f. = drznost, Mur., Krelj- Mik., Dalm.
7571. drzótən, -tna, adj. = drzen, Vrt.
7572. drzovı̑t, adj. kühn, verwegen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
7573. drzovítən, -tna, adj. = drzovit, Jan.
7574. drzovı̑tež, m. der Verwegene, Let.
7575. drzovítnost, f. = drzovitost, C.
7576. drzovı̑tost, f. die Vermessenheit, die Verwegenheit, Cig., C., nk.
7577. drzȗn, m. verwegener Mensch, C.
7578. državnozbǫ́rən, -rna, adj. reichsräthlich, reichstäglich, Jan., nk.
7579. državnozbǫ̑rski, adj. Reichsraths-, nk.; državnozborska volitev, Levst. (Nauk).
7580. državoznȃnski, adj. die Staatswissenschaft betreffend: d. zemljepis, die politische Geographie, Cig. (T.).
7581. državoznȃnstvən, -stvəna, adj. staatswissenschaftlich, Cig. (T.).
7582. državoznȃnstvọ, n. die Staatswissenschaft, die Staatslehre, Cig. (T.), nk.
7583. dualīzəm, -zma, m. dvojnost (v verstvu, politiki i. dr.), der Dualismus.
7584. dušeznȃnstvọ, n. = dušeslovje, Jan., Cig. (T.).
7585. dúzati, -am, vb. impf. stoßen, drängen, Z., C.; ljudje se v cerkev duzajo, C.
7586. dúzniti, dȗznem, vb. pf. einen Stoß geben, Z.; dobro d. koga, Levst. (Zb. sp.).
7587. dvojejezíčən, -čna, adj. = dvojezičen, Dalm.
7588. dvojerẹ́zən, -zna, adj. zweischneidig, V.-Cig.
7589. dvojezíčən, -čna, adj. 1) doppelzüngig, Cig. (T.), nk.; — 2) zweisprachig, nk.
7590. dvojezı̑čnik, m. 1) der Doppelzüngler, Cig.; besede dvojezičnika so kakor nedolžne, Škrinj.; — 2) der zwei Sprachen Redende, Navr. (Kop. sp.).
7591. dvojezíčnost, f. 1) die Doppelzüngigkeit, Cig., Jan.; d. jutrovskih narodov, Cv.; — 2) die Zweisprachigkeit, nk.
7592. dvojnoizbǫ́čen, adj. biconvex, Sen. (Fiz.).
7593. dvojnojezíčən, -čna, adj. = dvojezičen 1), Mur.
7594. dvonìz, -níza, m. die Doppelreihe ( math.), h. t.- Cig. (T.).
7595. dvoobrázən, -zna, adj. mit doppeltem Gesicht: dvoobrazni Janus, Let.
7596. dvorazrę́dən, -dna, adj. zweiclassig, nk.
7597. dvorę́zən, -zna, adj. zweischneidig, doppelschneidig, Z., nk.; dvorezna sekira, die Queraxt, Jan.
7598. dvozakǫ̑nstvọ, n. die Doppelehe, Cig., Jan.
7599. dvozlòg, -zlǫ́ga, adj. = dvozložen, Cig., Jan.
7600. dvozlǫ́žən, -žna, adj. zweisilbig, Cig., Jan., nk.

   7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani